Člani ARACNE konzorcija Univerze v Mariboru so se udeležili mednarodne konference Polyphenols Applications 2025, ki je potekala od 2. do 3. oktobra 2025 na Malti (https://www.polyphenols-site.com) .
Konferenca je bila letos osredotočena na inovativno in trajnostno uporabo fenolnih spojin, kemijske reakcije fenolov, molekularni inženiring biosintetskih poti fenolnih metabolitov, njihovo klinično uporabo ter njihov vpliv na človeško mikrobioto. V okviru konference sta bili izvedeni dve glavni predavanji, 11 predavanj, 20 kratkih predstavitev in 62 posterjev. Na dogodku so sodelovali predstavniki znanstvenih institucij in fakultet iz 29 držav – med njimi Belgije, Brazilije, Bolgarije, Čila, Češke, Finske, Francije, Hrvaške, Indije, Izraela, Italije, Japonske, Kanade, Latvije, Malte, Nemčije, Nizozemske, Poljske, Portugalske, Romunije, Slovaške, Slovenije, Srbije, Španije, Švedske, Švice, Združenega kraljestva in Združenih držav Amerike.
Inovativne raziskave s področja murv in svile je na konferenci predstavil Jan Senekovič (Katedra za botaniko in fiziologijo rastlin, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, Univerza v Mariboru), ki je predstavil poster z naslovom Integrating mulberry extracts and sericin for nanoparticles development: phenolic diversity, antioxidant potential and application prospect. Poster je bil predstavljen v sklopu petkovega programa konference, katere predsednik in sopredsednik sta bila dr. Jan Frederik Stevens (Univerza v Oregonu, ZDA) in dr. Andreas Schieber (Univerza v Bonnu, Nemčija).
Poster, ki so ga pripravili Jan Senekovič, dr. Manja Kurečič, dr. Maja Mikulič-Petkovšek, Špela Jelen, dr. Mario Lešnik, Laura Berglez, dr. Vilma Sem, dr. Andreja Urbanek Krajnc, dr. Silvia Cappellozza in dr. Silvo Hribernik, je rezultat sodelovanja Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede UM, Fakultete za strojništvo UM, Biotehniške fakultete UL, Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko UM ter združenja CREA – Kmetijstvo in okolje (Consiglio per la Ricerca in Agricoltura e l’Analisi dell’Economia Agraria) v okviru evropskega projekta Obzorje ARACNE (Advocating the Role of Silk Art and Cultural Heritage at National and European Scale).
V prvi fazi raziskave so avtorji določili fenolne profile in antioksidativno aktivnost ekstraktov listov, skorje in soplodij različnih vrst ter genotipov murv. Na podlagi rezultatov so izbrali hibrid M. alba × M. rubra, katerega ekstrakti so izkazovali visoke vsebnosti fenolnih spojin in visoko antioksidativno aktivnost. V drugem delu raziskave so bili fenolni ekstrakti listov, soplodij in skorje omenjenega hibrida mikroenkapsulirani v sericinske nanodelce s tehniko spray-drying. Uporaba sericia, beljakovine pridobljene iz svilenih kokonov in fenolnih ekstraktov murve predstavljata odličen primer uporabe stranskih produktov svilogojstva v sodobnih in okolju prijaznih tehnologijah. Sintetizirane sericinske nanodelce z enkapsuliranimi ekstrakti so ponovno ekstrahirali, določili njihove fenolne profile in ovrednotili antioksidativno aktivnost.
Rezultati so pokazali, da imajo največji potencial za mikroenkapsulacijo v sericinske nanodelce fenolni ekstrakti listov hibrida M. alba × M. rubra. Različne skupine fenolnih spojin so se v nanodelce vključevale z različno učinkovitostjo – med najuspešnejšimi so bili derivati kaempferola, kvercetina, antocianini, resorcinol tetrahidroksiflavoni in kafeoilkvinične kisline. Najnižjo stopnjo inkorporacije so dosegli derivati p-kumarne in kavne kisline ter stilbenoidi. Sericinski nanodelci z enkapsuliranimi fenolnimi ekstrakti so bili večji in bolj nepravilnih oblik kot tisti brez enkapsuliranih ekstraktov, pri čemer izkazujejo potencial za uporabo v kozmetični industriji.
Udeležba na konferenci je bila odlična priložnost za vpogled v trenutne na področju raziskav polifenolnih spojin v rastlinah In je ponudila številne ideje za prihodnje raziskave ter projektne aktivnosti.
