Drage študentke, študentje, sodelavke in sodelavci, Z veseljem vas pričakujemo na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede, UM. Po tem, ko ste preživeli počitniški čas,...
oktober
november
Ni dogodkov v tem mesecu.
Katedra za živnorejo UM FKBV se v Akademgorodoku udeležuje tudi konference BGRS SB 2024 (https://bgrssb.icgbio.ru/2024/), kjer dr. Janko Skok predstavlja hipotezo o potencialni vlogi parazitov
https://moja.um.si/studijski…/Strani/ucnaenota.aspx… Ekološko kmetijstvo v Evropi Priključi se mednarodni skupini predavateljev in študentov druge stopnje z različnih univerz in spoznaj pomen ter učinke ekološkega kmetijstva v
Prvi teden v juliju smo gostili dr. José Quero Garcia, raziskovalca z inštituta INRAe (Francija). Dr. José Quero Garcia je genetik in koordinator žlahtniteljskega programa
V petek, 28. 6. smo gostili raziskovalce iz Japonske . Sodelavec doc. dr. Primož Titan je že pred več kot desetimi leti vzpostavil sodelovanje z
Študente 1. letnika I. stopnje in 2. letnika II. stopnje obveščamo, da bo pooblaščeni izvajalec medicine dela, prometa in športa UM v novembru izvajal sistematske
Univerza v Mariboru bo v sodelovanju s Študentskim svetom Univerze v Mariboru v študijskem letu 2024/2025 okviru programa Erasmus+ ponovno organizirala številne jezikovne tečaje za študente. Potekali
Te zanimajo informacije o izmenjavah preko programa Erasmus+? Pridruži se nam na spletnem dogodku Gremo na Erasmus! Dogodek, ki ga organizira Univerza v Mariboru, je namenjen izmenjavi
11. 10. 2024 ob 8:00 bo v predavalnici 6 zaključno delo zagovarjala Katja Mernik, študentka študijskega programa 2. stopnje Kmetijstvo. 11. 10. 2024 ob 11:00
• Raziskovanje, izobraževanje in prenos znanja v prakso za potrebe kmetijstva, živilsko predelovalne industrije in panog povezanih s kmetijstvom.
• Soustvarjanje javnega mnenja in aktivne politike v skrbi za prehransko varnost, samooskrbo z naravi in okolju prijazno lokalno pridelano hrano, ohranjanje obdelanih kmetijskih zemljišč, povečevanje biotske raznovrstnosti, zmanjševanje emisij toplogrednih plinov in drugih onesnaževal v okolje.
• Vrednote: poslanstvo temelji na iskrenosti, radovednosti, ustvarjalnosti, svobodi duha, sodelovanju in izmenjavi spoznanega ter skrbi za človeka in trajnostnem razvoju, bogatenju zakladnice znanja, dviganju ravni zavedanja, krepitvi humanističnih vrednot, kulturi dialoga, kakovosti bivanja in globalni pravičnosti.
Slogan: Znanje in tradicija
Poslanstvo, vizija in strateške usmeritve FKBV UM so bile potrjene na seji Akademskega zbora FKBV, dne 21. 2. 2019, na seji Strateškega sveta FKBV, dne 22. 2. 2019 in na seji Senata FKBV, dne 27. 2. 2019.
|
 |
 |
Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede UM že od svojega nastanka sledi potrebam gospodarstva in razvoju družbe s prilagajanjem vsebin študijskih programov, osnovnih ciljev raziskovalnega dela in načinov prenosa znanja.
Zgodovina razvoja Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede uradno sicer sega v leto 1960, ko je bila ustanovljena Višja agronomska šola z dveletnimi študijskimi programi. Vendar bi lahko njene začetke iskali že v predhodnem kmetijskem šolstvu na območju Maribora in okolice, saj je fakulteta pravzaprav nastala tudi kot posledica uspešnega delovanja predhodnic današnje Biotehniške šole, njene korenine segajo že v leto 1872. Posebej pa je potrebno izpostaviti tudi vinogradniško-vinarsko šolo, ki jo je leta 1832 ustanovil nadvojvoda Janez. Prav slednja je za Fakulteto za kmetijstvo in biosistemske vede dragocena zaradi skupne stične točke, ki jo predstavlja posestvo Meranovo, na katerem je gospodaril že nadvojvoda Janez in na katerem je danes vinogradniško vinarski center današnje Fakultete. Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede UM že od svojega nastanka sledi potrebam gospodarstva in razvoju družbe s prilagajanjem vsebin študijskih programov, osnovnih ciljev raziskovalnega dela in načinov prenosa znanja. Zgodovina razvoja Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede uradno sicer sega v leto 1960, ko je bila ustanovljena Višja agronomska šola z dveletnimi študijskimi programi. Vendar bi lahko njene začetke iskali že v predhodnem kmetijskem šolstvu na območju Maribora in okolice, saj je fakulteta pravzaprav nastala tudi kot posledica uspešnega delovanja predhodnic današnje Biotehniške šole, njene korenine segajo že v leto 1872. Posebej pa je potrebno izpostaviti tudi vinogradniško-vinarsko šolo, ki jo je leta 1832 ustanovil nadvojvoda Janez. Prav slednja je za Fakulteto za kmetijstvo in biosistemske vede dragocena zaradi skupne stične točke, ki jo predstavlja posestvo Meranovo, na katerem je gospodaril že nadvojvoda Janez in na katerem je danes vinogradniško vinarski center današnje Fakultete. Razvoj kmetijstva v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja je v ospredje vse bolj postavljal družinske kmetije, katerih gospodarji (danes še toliko bolj) so potrebovali veščine vodenja z veliko strokovnimi znanji in sposobnost zaznavanja razvojnih priložnosti. Posledično so se v tem obdobju v študijskih programih dodatno krepili temeljni, razvojno naravnani in strokovni predmeti, čas študija se je iz dotedanjih štirih, podaljšal na pet semestrov, uvedli pa smo tudi praktično izobraževanje študentov na najboljših (mojstrskih) kmetijah. V devetdesetih letih so potrebe vodile do preoblikovanja Višje agronomske šole; najprej leta 1992 do nastanka Visoke kmetijske šole, ta pa se je v letu 1995 preoblikovala v Fakulteto za kmetijstvo. Ves dotedanji razvoj institucije in njenih programov se je odvijal na lokaciji Vrbanske ulice v Mariboru, v utesnjenih prostorih in na kmetijskih površinah Srednje kmetijske šole, kar je pomenilo veliko oviro v razvoju. Zelo pomemben razvojni preskok institucije je pomenila pridobitev kmetijskih posestev Pohorski dvor in Meranovo, ki jih je v letu 1994 Fakulteta prejela v upravljanje od Republiškega sklada kmetijskih zemljišč in gozdov. Na teh površinah je bil še v istem letu ustanovljen Univerzitetni kmetijski center, namenjen raziskovalnemu, pedagoškemu in strokovnemu delu. Obenem je to poligon za prakso študentov in demonstracijski objekt za prenos znanja zunanjim uporabnikom. Na njegovih površinah se razteza 52 ha njiv, 16 ha vinogradov, 64 ha sadovnjakov in 10 ha travnikov. V letu 1998 je bil tem pridobitvam dodan tudi Botanični vrt. |
| Razvoj kmetijstva v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja je v ospredje vse bolj postavljal družinske kmetije, katerih gospodarji (danes še toliko bolj) so potrebovali veščine vodenja z veliko strokovnimi znanji in sposobnost zaznavanja razvojnih priložnosti. Posledično so se v tem obdobju v študijskih programih dodatno krepili temeljni, razvojno naravnani in strokovni predmeti, čas študija se je iz dotedanjih štirih, podaljšal na pet semestrov, uvedli pa smo tudi praktično izobraževanje študentov na najboljših (mojstrskih) kmetijah. V devetdesetih letih so potrebe vodile do preoblikovanja Višje agronomske šole; najprej leta 1992 do nastanka Visoke kmetijske šole, ta pa se je v letu 1995 preoblikovala v Fakulteto za kmetijstvo. Ves dotedanji razvoj institucije in njenih programov se je odvijal na lokaciji Vrbanske ulice v Mariboru, v utesnjenih prostorih in na kmetijskih površinah Srednje kmetijske šole, kar je pomenilo veliko oviro v razvoju. Zelo pomemben razvojni preskok institucije je pomenila pridobitev kmetijskih posestev Pohorski dvor in Meranovo, ki jih je v letu 1994 Fakulteta prejela v upravljanje od Republiškega sklada kmetijskih zemljišč in gozdov. Na teh površinah je bil še v istem letu ustanovljen Univerzitetni kmetijski center, namenjen raziskovalnemu, pedagoškemu in strokovnemu delu. Obenem je to poligon za prakso študentov in demonstracijski objekt za prenos znanja zunanjim uporabnikom. Na njegovih površinah se razteza 52 ha njiv, 16 ha vinogradov, 64 ha sadovnjakov in 10 ha travnikov. V letu 1998 je bil tem pridobitvam dodan tudi Botanični vrt. Če je institucija ob svojem nastanku usposabljala inženirje – praktike za potrebe družbenega sektorja, lahko danes in v prihodnosti govorimo o kompleksni vlogi fakultete v slovenskem in mednarodnem prostoru in o vsestransko zaposljivem diplomantu. Raziskovalno in izobraževalno delo ter prenosi znanja so medinstitucionalni in interdisciplinarni. Osnovne vsebine kmetijske pridelave se nadgrajujejo s cilji trajnostnega razvoja; s konkurenčnostjo v pridelavi varne hrane in s poudarjeno skrbjo za varovanje okolja v času globalne informacijske dobe in vsesplošne globalizacije. |
 |
Za izredne uspehe, dosežke in zasluge pri znanstvenoraziskovalnem, izobraževalnem, mentorskem in umetniškem delu ali za dosežke, ki so pomembneje prispevali k uveljavitvi in razvoju univerze, podeljuje univerza posebno priznanje univerze naslov zaslužnega profesorja. Ta naziv so po upokojitvi prejeli naslednji profesorji Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede:
Dr. Dolfe Cizej | leta 1987 |
Dr. Danimir Kerin | leta 1990 |
Dr. Milan Novak | leta 1991 |
Dr. Jože Colnarič | leta 1993 |
Dr. Stojan Vrabl | leta 1993 |
Dr. Božidar Kranjčič | leta 2009 |
Dr. Dolfe Cizej
Leta 1960 je postal profesor na Višji agronomski šoli v Mariboru ter bil v študijskem letu 1983/84 tudi njen dekan. Cizej spada med naše vodilne strokovnjake na področju živinoreje in pospeševanje kmetijstva. Uvedel je nov način usmerjanja kmetijske proizvodnje, predvsem v govedoreji. Napisal je več knjig in študij o metodah za pospeševanje kmetijstva. Univerza v Mariboru ga je za izredne uspehe, zasluge in dosežke leta 1987 imenovala za zaslužnega profesorja, občina Maribor pa mu je leta 1990 podelila Zlati grb mesta Maribora.
Dr. Danimir Kerin
Dr. Kerin je bil dolgoletni profesor za kemijo in agrokemijo nekdanji Višji agronomski šoli v Mariboru (danes Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede) ter na nekdanji Visoki ekonomsko-komercialni šoli v Mariboru (danes Ekonomsko-poslovna fakulteta) za predmeta nauk o blagu in ekotropologija
Za svoje delo je prejel leta 1990 naziv zaslužnega profesorja Univerze v Mariboru in tudi njeno zlato plaketo.
Dr. Milan Novak
Od leta 1960 je predaval na Višji agronomski šoli oziroma Visoki kmetijski šoli v Mariboru in tudi na ljubljanski BF, od 1976 kot izredni in od 1979 kot redni profesor. Univerza v Mariboru ga je za izredne uspehe, zasluge in dosežke leta 1991 imenovala za zaslužnega profesorja.
Dr. Jože Colnarič
Leta 1960 je postal predavatelj na mariborski Višji agronomski šoli. Napisal in objavil je več samostojnih del in preko 60 strokovnih in raziskovalnih člankov, zlasti o terasiranju nagnjenih zemljišč in gojitvenih oblikah vinske trte. Za svoje delo je prejel leta 1993 naziv zaslužnega profesorja Univerze v Mariboru.
Dr. Stojan Vrabl
Od leta 1974 do 1977 je bil direktor Višje agronomske šole, od leta 1977 do 1981 je bil njen prodekan, od leta 1980 do 1981 pa predsednik. komisije za znanost pri Univerzi v Mariboru. Leta 1980 je prejel zlato plaketo Univerze v Mariboru, leta 1993 pa ga je Univerza v Mariboru imenovala za zaslužnega profesorja.
Dr. Božidar Kranjčič
Od leta 1983 do 1985 in od leta 1991 do 1992 je bil prorektor Univerze v Mariboru, od leta 1985 do 1989 in od leta 1992 do 1995 je bil dekan Višje agronomske šole v Mariboru in v letih od 1995 do 2003 dekan Fakultete za kmetijstvo Univerze v Mariboru.
Leta 1999 prejel Zoisovo priznanje, najvišje državno priznanje na področju znanosti in raziskovanja. Leta 2000 je prejel častni znak svobode Republike Slovenije z naslednjo utemeljitvijo: »za zasluge pri razvoju mariborske fakultete za kmetijstvo in njenem mednarodnem uveljavljanju, za vrhunske raziskovalne rezultate ter za prispevek pri krepitvi slovenskega gospodarstva« in leta 2009 naziv zaslužni profesor Univerze v Mariboru.
V letu 2016 mu je Mestni svet Mestne občine Maribor podelil naziv častni občan za življenjsko delo in zasluge, dosežene pri dolgoletnem strokovnem delu na področju biološke znanosti, za izgradnjo Univerzitetnega kmetijskega centra in Botaničnega vrta Univerze v Mariboru ter osebni prispevek njegovega dela k ugledu mesta.
Njegov bogat bibliografski opus vsebuje 25 izvirnih znanstvenih člankov, znanstveno monografijo, štiri znanstvene priročnike, pet univerzitetnih učbenikov in številne druge strokovne prispevke, ki so objavljeni tudi v vrhunskih mednarodnih znanstvenih revijah. Zaradi števila mednarodnih objav se je dr. Krajnčič uvrstil med vodilne znanstvenike na svojem področju.
