






V petek, 23. maja 2025, je Biološki center v Ljubljani gostil dogodek Dan očarljivosti rastlin — živahen dogodek promocije znanosti, katerega cilj je navdušiti javnost za rastlinsko biologijo in opozoriti na njeno vlogo pri prehranski varnosti, biotski raznovrstnosti in trajnostnem razvoju. Tema letošnjega dogodka je bila osredotočena na prilagodljivost in odpornost rastlin v spreminjajočem se okolju.
Dogodek, ki vsako leto poteka okoli 18. maja ob praznovanju Mednarodnega dneva očarljivosti rastlin, so soorganizirali Slovensko društvo za biologijo rastlin, Nacionalni inštitut za biologijo (NIB) in Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani (BF UL). Glavna koordinatorica dogodka je bila biologinja dr. Maruša Pompe Novak (NIB). Dogodek je gostil učence iz različnih slovenskih šol ter številne posamezne obiskovalce.
Skupno je bilo organiziranih 35 praktičnih delavnic in izobraževalnih postaj, ki so jih pripravile vodilne slovenske znanstvene in izobraževalne ustanove. Delavnice so bile izvedene v notranjih prostorih Nacionalnega inštituta za biologijo kot tudi na prostem, vključno z rastlinjakom Biotehniške fakultete. Pokrivale so širok spekter tem, kot so odpornost na podnebne spremembe, zdravje rastlin, opraševanje, genetika, prehranski sistemi, interakcije rastlin in živali ter trajnostno kmetijstvo.
Delavnice so izvajali strokovnjaki iz naslednjih ustanov:
- Nacionalni inštitut za biologijo (NIB) – delavnice o odpornosti rastlin na stresne dejavnike, izolaciji DNK, rastlinskih baterijah in ekologiji opraševanja.
- Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani (UL BF) – predstavitve o anatomiji rastlin, prepoznavanju dreves, prenosu vode, žitih, zelenjavi, znanosti o hrani, dendrologiji in odzivu rastlin na okoljski stres.
- Pedagoška fakulteta, Univerza v Ljubljani (UL PF) – delavnice o opraševanju, biotski raznovrstnosti, preprečevanju erozije in zgradbi rastlin.
- Univerza v Mariboru – delavnice o predstavitvi murv In proizvodnje svile ter o senzoričnih lastnosti rastlinskih izdelkov.
- Univerza v Novi Gorici in Univerza na Primorskem – predstavitve o vinogradništvu, interakcijah med opraševalci in rastlinami ter prilagoditvah alpskih rastlin.
- ZRC SAZU, Gozdarski inštitut Slovenije in Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije – prispevki o dendrokronologiji, raznolikosti drevesnih vrst in razvoju poljščin.
- Slovenski prirodoslovni muzej, Botanični vrt Ljubljana in Botanično društvo Slovenije – predstavitve o mesojedih rastlinah, mehanizmih razširjanja rastlin in ekoloških interakcijah rastlin.
- Biotehniški izobraževalni center Ljubljana in Srednja šola za farmacijo in kozmetiko – praktične delavnice o dinamiki ekosistemov in uporabnosti rastlin v medicini in toksikologiji.
Na dogodku so bile organizirane praktične znanstvene delavnice, pripovedovanje zgodb, ustvarjalne delavnice in eksperimentalne delavnice na temo rastlin z uporabo različnih tehnik, kot so mikroskopija, sekvenciranje DNK z LEGO kockami, pipetiranje, modeliranje, simulacije erozije, sajenje v lončke, kvizi, senzorično raziskovanje in mnoge druge. Dogodek je bil namenjen otrokom, družinam, šolskim skupinam in vsem navdušencem nad rastlinsko znanostjo vseh starosti. Program so podpirali nacionalni raziskovalni projekti in evropske pobude, vključno z PlantHealth4Life in Marie Skłodowska-Curie Actions v okviru programa Horizon Europe.
Delavnica ekipe ARACNE: Nit razkrije skrivnost murvinih listov
Ena izmed praktično-eksperimentalnih delavnic je bila organizirana s strani projektne ekipe ARACNE iz Katedre za botaniko in fiziologijo rastlin Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru. Delavnica z naslovom »V nit odvita skrivnost murvovih listov« je gostila 19 različnih skupin, skupno 338 udeležencev.
Udeleženci so spozanli povezavo med vsestransko uporabno murvo (Morus sp.), gojenjem sviloprejk in kulturno dediščino pridelave svile. Predstavljene so bile botanične značilnosti murv, raznolike možnosti uporabe murv in zgodovinski pomen murv v svilogojstvu.
Delavnica je vključevala primerjavo bele murve (Morus alba) in črne murve (Morus nigra), pri čemer so bile izpostavljene ključne razlike, kot so poraščenost listov, dolžina pecljev plodov in barva plodov, ob demonstraciji različnih sadik murv.
Sodelujoči so bili povabljeni k razpravi o različnih možnostih uporabe murve, vključno s hranjenjem sviloprejk z listi murve, pripravo čaja iz listov, krmljenje živine z listi murv, predelavo plodov (sladice, sokovi, marmelade), pridobivanjem naravnih barvili iz plodov in korenin ter fitoremediacijskim potencialom. Najzanimivejši del delavnice je bil prikaz življenjskega kroga sviloprejke, ki ga je vodil priznan slovenski rejec sviloprejk g. Janez Škalič. Udeleženci so si lahko ogledali sviloprejke v različnih razvojnih fazah in jih tudi prijeli v roke. Vrhunec delavnice je bila praktična izkušnja odvijanja svilene niti iz kokokna z uporabo enostavnega kolovrata, kar je udeležencem omogočilo globlje razumevanje biološkega in kulturnega pomena murv in svile.