Okoljski vidiki preusmeritve v ekološko pridelavo sadja
Projekt EIP (Evropsko partnerstvo za inovacije) z naslovom Okoljski vidiki preusmeritve v ekološko pridelavo sadja se izvaja v okviru ukrepa M16: Sodelovanje iz Programa razvoja podeželja 2014-2020, podukrepa M16.5: Okolje in podnebne spremembe.
Vodilni partner: Univerza v Mariboru
Vodja projekta: Prof. dr. Tatjana Unuk (tatjana.unuk@um.si)
Kratek opis projekta:
Opis projekta: Cilj projekta je s praktičnimi primeri na partnerskih/demonstracijskih posestvih v 6 statističnih regijah po Sloveniji in vključujoč več sadnih vrst pokazati pridelovalcem, da je ob uporabi obstoječih praks in tehnoloških ukrepov možen uspešen prehod iz integriranega v ekološki način pridelovanja tudi v že obstoječih trajnih nasadih. Ekološki način pridelave sadja je eden najzahtevnejših, vendar najbolj dosledno izpolnjuje večnamensko vlogo kmetijstva, ki obsega zagotavljanje zadostne preskrbe z varno hrano, ohranjanje naravnih danosti – voda, tla, zrak, biotske raznovrstnost in tudi ohranjanje kulturne kmetijske krajine z gospodarsko in socialno vlogo kmetijstva.
Trajanje projekta: 15.11.2019 – 15.11.2022
https://www.fkbv.um.si/?p=1412
Visokostorilna trajnostna pridelava jabolk
Projekt EIP (Evropsko partnerstvo za inovacije) z naslovom Visokostorilna trajnostna pridelava jabolkse izvaja v okviru ukrepa M16: Sodelovanje iz Programa razvoja podeželja 2014-2020, podukrepa 16.2: Razvoj novih proizvodov, praks, procesov in tehnologij.
Vodilni partner: Univerza v Mariboru
Vodja projekta: Prof. dr. Stanislav Tojnko
stanislav.tojnko@um.si
Kratek opis projekta:
V demonstracijsko poskusnih nasadih bomo združili vse v zadnjih letih preskušane pridelovalne tehnike za doseganje naslednjega ključnega cilja: trajnostna in svetovno konkurenčna pridelava prvovrstnih slovenskih jabolk, pridelanih s sintezo tehnoloških ukrepov za zmanjševanje obremenitev okolja, zmanjševanje pridelovalnih tveganj zaradi podnebnih sprememb, doseganje najvišjih trženjskih standardov in zadovoljevanje pričakovanj najzahtevnejših kupcev.
Trajanje projekta: 22.11.2019 – 23.11.2022
https://www.fkbv.um.si/?p=1439
Tehnologije za konkurenčnejšo pridelavo jabolk
Evidenčna številka: V4-1612
Vodja: Matej Stopar
Obdobje: 1.10.2016―30.9.2019
Sodelujoče institucije: KIS, KGZS KGZ Maribor, UL BF, UM FKBV
Povzetek: Slovenija je tradicionalno sadjarska dežela. Jablani kot glavni sadni vrsti, se je v zadnjih desetih letih obseg pridelave zmanjšal iz 3000 hektarov intenzivnih nasadov na manj kot 2500 hektarov. Vzrok je iskati v slabi dohodkovni zanimivosti pridelave jabolk. Poprečni pridelki jabolk intenzivnih nasadov v zadnjih letih znašajo manj kot 30 t/ha, medtem ko v primerljivih sadjarskih deželah Evrope poprečni pridelki presegajo 35 t/ha. Ob istih, že več let nizkih cenah jabolk na evropskem trgu, slovenski pridelovalci predvsem zaradi šibke konkurenčnosti opuščajo pridelavo. Za izboljšanje konkurenčnega položaja slovenskega pridelovalca jabolk, je poleg zvišanja poprečnih hektarskih pridelkov, nujno potrebno izboljšati tudi kakovost pridelanih plodov.
Cilj projekta po zaključenih triletnih raziskavah je svetovati pridelovalcu in mu ponuditi rešitve na tehnološki ravni za povečanje hektarskega pridelka jabolk. Rešitve se bodo v prvi vrsti nanašale na tehnološke ukrepe za izgradnjo rodnega volumna, za njegovo maksimiranje glede na površino sadovnjaka, na vsakoletno vzdrževanje rodnosti tega volumna (prilagojenih krošenj) in na ukrepe zmanjševanja stroškov ter večanja okoljske sprejemljivosti pridelave. Med slednjimi je omeniti vpeljavo modernih tehnologij strojne rezi sadovnjaka ter vpeljavo tehnologij mehanskega redčenja cvetov jablane. Oba ukrepa se navezujeta na prvotni cilj izgradnje rodnega volumna, ki ga bomo za namen strojne obdelave tudi prilagodili v smeri gojitvene oblike homogene sadne stene.
Vpliv hranjenja ličink hibridov sviloprejke (Bombyx mori L.) z listi starih lokalnih madžarskih in slovenskih genotipov murv (Morus alba L.) na razvoj in zdravstveni status ličink
Evidenčna številka: N1-0041
Vodja: Urbanek Krajnc Andreja
Obdobje: 1.1.2016―31.12.2018
Sodelujoče institucije: UM FKBV
Povzetek: Ohranjanje genskih virov rodu Morus je nezadostno, čeprav je nedvomno bistvenega pomena za ohranjanje svetovne zapuščine za naše naslednike. Ta raziskava temelji na določitvi ključnih metabolitov (proteinov, fenolov in tiolov) v listih starih genotipov murv iz Goriške regije v Sloveniji z namenom proučitve antioksidativne aktivnosti in hranilne vrednosti. Skupni proteini in fenoli so bili določeni spektrofotometrično s pomočjo Bradfordove in Folin-Ciocalteu metode, tioli so bili določeni s pomočjo HPLC po predhodnem markiranju s fluorescenčnim barvilom monobromobimane. Rezultati določitve metabolitov kažejo, da imajo nekateri genotipi visoko vsebnost glutationa, v primerjavi z rezultati drugih avtorjev so superiorni v vsebnosti proteinov in fenolov in bodo v nadaljnjih raziskavah razmnoženi z namenom uporabe listov za krmo sviloprejk in ostalih živali.
Tehnologija pridelave hrušk in češenj
Evidenčna številka: V4-1409
Vodja: Unuk Tatjana
Obdobje: 1.7.2014 – 30.06.2017
Sodelujoče institucije: KIS, KGZS KGZ Maribor, KGZS KGZ Nova Gorica, UL BF, UM FKBV
Povzetek: Jabolka so edina sadna vrsta, ki v Sloveniji zadoščajo zahtevam glede samooskrbe. Razlogi za tako situacijo so večplastni. Najpomembnejši so nedorečeni tehnološki ukrepi v pridelavi posameznih, v Sloveniji tradicionalnih sadnih vrst, kot sta češnja in hruška, sušni stresi, nedorečene poobiralne tehnologije ipd.
Rdeča nit, ki ji sledi ta projekt, je nadaljevanje vsebin CRP iz leta 2009 ter 2011, kjer je bilo moč prepoznati težišče raziskav v sadjarstvu v smeri vsesplošnega zmanjševanja pesticidov v pridelavi sadja na način kombiniranja IP (integrirane) izboljšane IP (0,0 MRL – pridelava sadja brez ostankov pesticidov) in EKO (ekološke) pridelave, pridelave sadja brez škropljenja ter izvajanja alternativnih metod varstva sadnih rastlin (biotični pripravki, kombinacije podrasti…). Ta se je v sedanjem projektu omejila predvsem na nerešenem tehnološkem problemu varstva hrušk pred hruševo bolšico ter reševanje problematike gnilobe pri češnji.
Novi tehnološki ukrepi za pridelavo sadja brez uporabe zaščitnih sredstev
Evidenčna številka: V4-1115
Vodja: Hribar Janez
Obdobje: 1.10.2011 – 30.09.2013
Sodelujoče institucije: KIS, KGZS KGZ Maribor, UL BF, UM FKBV
Povzetek: Zaradi nedavnih škandalov v povezavi s hrano je varnost hrane na splošno pa tudi sadja v ospredju in na dnevnem redu vlad, politikov, zdravstvenih delavcev in živilske industrije. Za mnoge potrošnike iz vseh predelov sveta je postala varnost živil eden najpomembnejših atributov hrane. Zaskrbljenost potrošnikov v prvi vrsti zaradi nedavnih škandalov povezanih s hrano vpliva na nakupovalne navade, na oblikovanje politike, mednarodno trgovino in način pridelave hrane. Ena od posledic omenjenih dejstev je povečano povpraševanje po organsko pridelani hrani, ki sicer še predstavlja majhen tržni delež, vendar je eden najhitreje rastočih segmentov hrane. Razlogi za povečano zanimanje za organsko pridelano hrano so predvsem povečana skrb za osebno zdravje in zaščito okolja. Velja vsesplošno prepričanje da je organsko pridelana hrana bolj zdrava in varnejša kot konvencionalno pridelana in da so potrošniki pripravljeni plačati več za organsko pridelano hrano. Čeprav velja organsko pridelana hrana za varnejšo, ker ne vsebuje ostankov fitofarmacevtskih sredstev, se s strani prehranskih strokovnjakov porajajo dvomi o varnosti predvsem zaradi sekundarnih metabolitov plesni. Mikotoksini so sekundarni produkti plesni in precej kontroverzni v povezavi organsko pridelano hrano. Ker sintetični, sicer zelo učinkoviti fungicidi niso dovoljeni v organski pridelavi je logična posledica da vsebuje organsko pridelana hrana več mikroorganizmov in je pod ustreznimi pogoji bolj dovzetna za kontaminacijo s plesnimi. Namen naše raziskave je gojiti odporno sorto jabolk ‘Topaz’ pri različnih agrotehničnih ukrepih in po obiranju plodove namakati v vroči vodi (52 °C) za zmanjšanje mikrobiološke okuženosti in posledično zmanjšanje nastanka mikotoksina patulin. Obdelava s toplo vodo je za plodove varna, čeprav se lahko nekoliko spremeni metabolizem plodov vsaj v kožici. Zaradi možnih sprememb v kožici bomo preučevali aromatične spojine, vsebnost askorbinske kisline in skupnih fenolov v plodovih obdelanih s toplo vodo in kontrolnih plodovih kultivarja ‘Topaz’. Iste poskuse bomo opravili tudi na odporni ‘Vinogradniški breskvi’, na češnjah in jagodah. Kar zadeva varnost sadja, bomo na površini sadja določali skupno število mikroorganizmov, plesni ter mikotoksina patulin na zgoraj omenjenih sadnih vrstah pridelanih po različnih agrotehničnih ukrepih.
Ta projekt je nadaljevanje prejšnjega projekta kjer smo preučevali ostanke fitofarmacevtskih ostankov glede na čas aplikacije v sadovnjaku in pogoje v skladišču. Rezultate te raziskave bomo predstavili sadjarjem in hladilničarjem. Pričakujemo, da bomo bolje razumeli vpliv agrotehnoloških ukrepov (brez škropljenja, rez, uporaba predatorjev, kompetitivne rastline, itd.) in obdelave pred skladiščenjem (vroča voda) na skladiščno sposobnost, kvaliteto in varnost jabolk, breskev, češenj in jagod.
Vseživljenjsko e-izobraževanje na področju ekološkega kmetijstva
Evidenčna številka: V4-1019
Vodja: Bavec Franc
Obdobje: 1.10.2010 – 30.09.2012
Sodelujoče institucije: UM FKBV
Povzetek: Zaradi povečevanja skrbi za okolje in človeka postaja ekološko kmetovanje vse pomembnejši člen celotnega življenjskega cikla. V tem kontekstu pridobiva vseživljenjsko e-izobraževanje na področju ekološkega kmetijstva vse večji pomen. S ciljem približevanja znanj širši strokovni in laični javnosti je bil cilj tega projekta na podlagi raziskave mednarodnih izkušenj in domačega znanja ponuditi potrebna znanja preko vsebin e-izobraževanja. V ta namen smo preverili načine e-komunikacij v državah Evropske unije in širše ter se odločili za širše uporabljan oblikovni ter vsebinski del. Pri pripravah vsebin je sodelovalo 18 udeležencev (profesorjev, raziskovalcev oziroma asistentov). Na podlagi vsebin (zahtevajo permanentno dopolnjevanje!), delavnice s predstavniki svetovalcev in člani združenj ekoloških kmetov ter s študenti smo oblikovali končni portal (domena http://ekoedu.uni-mb.si) z uvodnim delom v ekološko kmetijstvo in 19 različnimi moduli (zakonodaja, rodovitnost tal v ekološkem kmetijstvu, okoljevarstveni vidiki ekološkega kmetijstva, posebnosti biodinamičnega kmetovanja, ekološka živinoreja s poudarkom na govedoreji, ekološka prašičereja, ekološka oskrba travinja, ekološko poljedelstvo, ekološko sadjarstvo, ekološko vinogradništvo, ekološko zelenjadarstvo, pridelava in predelava zelišč, ekološko varstvo rastlin, ekološko semenarstvo, ravnanje po spravilu pridelkov in skladiščenje v ekološkem kmetovanju, komunikacije, promocija, marketing in kontrola kakovosti, multifunkcionalnost ekološkega kmetijstva – turizem, svetovanje v ekološkem kmetijstvu – posebnosti. Diseminacija oziroma preverjanje uporabe nekaterih modulov iz projekta potrjuje možnost uspešne rabe portala za informativne in izobraževalne namene. Na podlagi predstavitev projekta v medijih in na srečanjih (Alpe Jadran Biosimpozij oziroma mednarodni simpozij o ekološkem kmetovanju, sejem Agra in drugih predstavitev doma ter v tujini) lahko zaključimo, da je e- portal uporaben. Kljub temu, da predstavlja veliko dodano vrednost v smislu izobraževanja, pa potrebuje dodatne podpore v finančnem in organizacijsko tehničnem smislu, da bo projekt v smislu ažurnosti in uporabnosti dolgoročno ostal živ.
Tehnologije pridelave sadja ‘brez ostankov fitofarmacevtskih sredstev’
Evidenčna številka: V4-0515
Vodja: Tojnko Stanislav
Obdobje: 1.1.2008 – 31.08.2011
Sodelujoče institucije: KGZS KGZ Maribor, UL BF, UM FKBV
Povzetek: V razpisnih vsebinah projektov CRP kategorije je prepoznan interes države po zmanjševanju FFS preko izdelave »kompromisa« med EKO in IP pridelavo oz. nadgradnji sistema IP sadja, kjer je prepoznan cilj izdelati koncept pridelave, ki sloni na okoljskih zahtevah in zahtevah po varni hrani ob hkratnem upoštevanju dejstva, da mora ob pridelovanju hrane pridelovalec tudi preživeti in da mora na tak način pridelana hrana biti dostopna vsakomur. Restrikcija uporabe FFS v kmetijstvu na splošno pa je danes postala realna zahteva EU in globalnega trga, do katere se mora v strategiji za zmanjševanje porabe FFS opredeliti tudi Slovenija. Vsebina projekta je bila prepoznana kot smiselno nadaljevanje oz. nadgradnja projekta Razvoj novega okoljskega sadjarskega pridelovalnega sistema na osnovi povezovanja načel integrirane in ekološke pridelave sadja, torej vsebine, s katero se na FKBV v zadnjih letih aktivno ukvarjamo. To je omogočilo, da smo pridobljene izkušnje prenesli v predstavljen projekt in jih hkrati pričeli implicirati tudi v neposredno prakso. Kot je bilo v primeru uvajanja integrirane pridelave sadja v Sloveniji pričakujemo, da se bodo omenjene izkušnje zelo kmalu prenesle tudi na druge kmetijske panoge oz. kulture.
Priprava registra napovedi in pridelkov jabolk in hrušk s pomočjo vizualizacije rodnega volumna dreves
Evidenčna številka: V4-0537
Vodja: Stanjko Denis
Obdobje: 1.1.2008 – 31.08.2010
Sodelujoče institucije: KIS, UM FERI, UM FKBV
Razvoj novega okoljskega sadjarskega pridelovalnega sistema na osnovi povezovanja načel integrirane in ekološke pridelave sadja
Evidenčna številka: V4-0339
Vodja: Tojnko Stanislav
Obdobje: 1.1.2006 – 30.09.2009
Sodelujoče institucije: KIS, KGZS KZS Maribor, KGZS KGZ Nova Gorica, UL BF, UM FKBV
Povzetek: S tem projektom smo želeli razviti nov, za okolje manj obremenjujoč sistem intenzivne pridelave, ki bo temeljil na načeli kombiniranja integrirane in ekološke pridelave. Že v sami prijavi je bil izpostavljen pogoj, da kakršna koli sprememba tehnologije pridelave oz. pridelovalne sheme ne sme imeti za posledico zmanjšanja količine ali kakovosti pridelka oz. konkurenčnosti. Glavni raziskovalni cilj je bil vnesti nekatere ukrepe iz ekološke pridelave sadja v shemo integrirane pridelave in s tem zmanjšati obremenitve okolje ter pridelati sadje z manj ostanki FFS. Kot rezultat omenjene študije je nastala kombinirana »IP-EKO« shema pridelave, ki je gospodarsko upravičena in primerna za intenzivno pridelavo sadja. Shema prikazuje, v katerih korakih ukrep iz IP pridelave nadomesti ukrep iz EKO pridelave sadja oz. v katerih korakih pridelave lahko združujemo načela omenjenih načinov pridelave.
Razvoj metodološkega orodja za kvantitativno ocenjevanje multifunkcionalnosti kmetijstva
Evidenčna številka: V4-0101
Vodja: Turk Jernej
Obdobje: 1.9.2004 – 30.11.2006
Sodelujoče institucije: UL BF, UM FKBV
Razvoj metod za tehnično in zakonodajno obravnavo pojavov zanašanja (drifta) pri aplikaciji fitofarmacevtskih sredstev v Sloveniji
Evidenčna številka: V4-0870
Vodja: Lešnik Mario
Obdobje: 1.10.2003 – 30.09.2006
Sodelujoče institucije: Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije, UL BF, UM FKBV
Oživitev travniških sadovnjakov v Sloveniji
Evidenčna številka: V4-0406
Vodja: Tojnko Stanislav
Obdobje: 1.10.2000 – 30.09.2003
Sodelujoče institucije: UL BF, UM FKBV
Okoljsko primernejše tehnologije pridelave jabolk in jagodičja
Evidenčna številka: V4-0300
Vodja: Stopar Matej
Obdobje: 1.11.1999 – 31.10.2001
Sodelujoče institucije: KIS, UM FKBV
Prilagajanje meril za izvajanje nadzirane pridelave sadja po pravilih SIPS zahtevam EU
Evidenčna številka: V4-0297
Vodja: Tojnko Stanislav
Obdobje: 1.11.1999 – 31.10.2001
Sodelujoče institucije: UM FKBV, Zavod za zdravstveno varstvo Maribor
Raziskave fiziološkega ravnotežja med rastjo in rodnostjo pri jablanah
Evidenčna številka: L4-0719
Vodja: Tojnko Stanislav
Obdobje: 1.7.1998 – 30.06.2001
Sodelujoče institucije: UL BF, UM FKBV
Povzetek: Poskus bo potekal 3 leta v 6 – 8 let starem nasadu jablan, cv. ‘Zlati delišes’ in cv. ‘Jonagold’, na podlagi M9. V poskusu bomo izvajali gnojenje z različnimi dozami dušika v dveh časovnih obdobjih ter primerjali vplive gnojenja z dušikom na količino in kvaliteto pridelka pri namakanih in nenamakanih drevesih. Za ugotovitev optimalne doze dušika za vzpostavitev fiziološkega ravnotežja med vegetativno in generativno rastjo dreves bomo sproti izvajali meritve stanja prehranjenosti dreves.
Razvoj metod v integriranem pridelovanju sadja
Evidenčna številka: V4-0199
Vodja: Tojnko Stanislav
Obdobje: 1.10.1998 – 30.09.2000
Sodelujoče institucije: UM FKBV
Zmanjšanje obremenitve tal in pridelkov z racionalnejšimi načini tehnične uporabe pesticidov
Evidenčna številka: V4-9123
Vodja: Berčič Stane
Obdobje: 1.10.1997 – 30.09.2000
Sodelujoče institucije: UM FKBV, Zavod za zdravstveno varstvo Maribor
