KATEDRA ZA BOTANIKO IN FIZIOLOGIJO RASTLIN

   

izr. prof. dr. Andreja Urbanek Krajnc

Mandat: Predstojnik katedre
Habilitacijski naziv: Izredni profesor
Habilitacijsko področje: Botanika
Službeni telefon: 00 386 (2) 320 90 53
E-pošta: andreja.urbanek@um.si
Prostor:
G119
Govorilne ure: torek: 14.00 – 15.00; četrtek: 10.00 – 11.00
Raziskovalna dejavnost: SICRIS Bibliografija: COBISS
Članstva: – Botanično društvo Slovenije: http://bds.biologija.org/ – Društvo za biologijo rastlin: http://www.plantslo.org/
Študij: Karl-Franzens Universität Graz, Institut für Pflanzenwissenschaften, Austria

 

Mateja Šelih, mag. kmet.

Habilitacijski naziv: Asistent
Habilitacijsko področje: Botanika
Službeni telefon: 00 386 (2) 320 90 52
E-pošta: mateja.selih@um.si
Prostor: G120
Govorilne ure: Po predhodnem dogovoru
Raziskovalna dejavnost: SICRIS
Bibliografija: COBISS
Članstvo: Društvo za biologijo rastlin: http://www.plantslo.org/
Študij: – Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, Univerza v Mariboru – Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Univerza v Mariboru

 

Jan Senekovič, mag. prof. biol. in kem.

Habilitacijski naziv: Asistent
Habilitacijsko področje: Botanika
Službeni telefon: 00386 (2) 320 90 52
E- pošta: jan.senekovic1@um.si
Prostor: G120
Študij: Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Univerza v Mariboru

 

Špela Jelen, mag. kmet.

Delovno mesto: Tehniška sodelavka V/II, raziskovalka na projektu HORIZON-CL2-2022_Heritage-01: ADVOCATING THE ROLE OF SILK ART AND CULTURAL HERITAGE AT NATIONAL AND EUROPEAN SCALE –ARACNE.
Službeni telefon: 00 386 (2) 320 90 52
E-pošta: spela.jelen3@um.si
Prostor: G120
Študij: Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, Univerza v Mariboru

 

 dr. Anna Gasperl

Delovno mesto: Raziskovalka na projektu HORIZON-CL2-2022_Heritage-01: ADVOCATING THE ROLE OF SILK ART AND CULTURAL HERITAGE AT NATIONAL AND EUROPEAN SCALE –ARACNE.
Habilitacijsko področje: Botanika
E-pošta: anna.gasperl@uni-graz.at
Prostor: G120
Študij: University of Graz
ORCID: Anna Gasperl (0000-0003-1129-4510) – ORCID

 

Mihaela Roškarič, mag. kmet.

Delovno mesto: Samostojni strokovni delavec na projektu: J4-3090, Pomen hlapnih izločkov korenin gojenih rastlin pri posredni obrambi pred talnimi škodljivimi žuželkami, 1.10.2021 – 30.9.2024.
Habilitacijsko področje: Fitomedicina
Službeni telefon: 00 386 (2) 320 90 20, 00 386 (2) 320 90 53
E-pošta: mihaela.roskaric1@um.si 
Prostor:
G119
Študij: Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, Univerza v Mariboru

 

 

  

ZUNANJI SODELAVCI

  

red. prof. dr. Robert Brus

Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Katedra za gojenje gozdov.
E-pošta: robert.brus@bf.uni-lj.si

 

doc. dr. Damijan Denac

Direktor Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS).
E-pošta: damijan.denac@dopps.si

 

V okviru pedagoškega dela, katedra izvaja študijski proces na univerzitetnem študijskem programu Agrikultura in okolje ter na visokošolskih strokovnih študijskih programih (Biosistemsko inženirstvo; Agronomija-okrasne rastline, zelenjava in poljščine; Ekološko kmetijstvo in Vinogradništvo, vinarstvo in sadjarstvo). Temeljne in izbirne vsebine se izvajajo tudi na študijskem programu II. stopnje Kmetijstvo. Predmeti pokrivajo področja botanike, fiziologije rastlin in biologije rastlinske celice.

PREDSTAVITEV MOŽNIH TEM DIPLOMSKIH NALOG
1. Analiza možnosti ponovnega uvajanja nekaterih avtohtonih divjih sadnih vrst v vinograde
2. Biokemijske analize listov in plodov starih lokalnih genotipov murv
3. Vpliv hranjenja sviloprejk s starimi lokalnimi genotipi murv na rast sviloprejk 4. Morfometrične analize močvirnic (Epipactis, Orchidaceae) v Sloveniji
Kontakt: izr. prof. dr. Andreja Urbanek Krajnc, andreja.urbanek@um.si

Na katedri se ukvarjamo s temeljnimi raziskavami na področju botanike, fiziologije rastlin in biologije rastlinske celice. Botanične raziskave so usmerjene v sistematsko botaniko, predvsem rodu Epipactis in Morus. V okviru fiziologije rastlin se ukvarjamo: s fiziologija gozdnega drevja (odzivi navadne smreke na napad podlubnikov in glive Ceratocystis polonica), s fiziologijo kmetijskih rastlin (okoljski dejavniki, mineralna prehrana, napad patogenov in škodljivcev), z ekofiziološkimi meritvamiz vlogo antioksidantov v obrambnih reakcijah na stres pri rastlinah (askorbinska kislina, glutation, tokoferoli, karotenoidi, fenoli, encimi), z vlogo signalnih molekul v odzivu na abiotski in biotski stresz vrednotenjem fizio-kemičnih lastnosti križancev kmetijskih rastlin v odzivu na klimatske spremembe (taro, buče) ter s kvalitativnimi in kvantitativnimi analizami primarnih (sladkorji, beljakovine, aminokisline) in sekundarnih metabolitov (fenoli, askorbat, glutation) v listih različnih lokalnih sort murv. Celična biologija je usmerjena v imunolokalizacija citoskeletnih elementov in tiolovcitogenetiko ter 3D animacije celičnih struktur in rastlinskih tkiv v odgovoru na stres. V okviru projekta je potekalo in še poteka popisovanje in vzorčenje starih lokalnih genotipov murv na Slovenskem in Madžarskemvzpostavitev digitalne knjižnice in zemljevidov z lokacijami murv ter razmnoževanje in ohranjanje lokalnih genotipov murv iz različnih eko-geografskih regij Slovenije in Madžarske.
Več informacij: http://murve.um.si Svoje dosežke objavljamo v znanstvenih in strokovnih revijah. Študentom tekom študija omogočamo uvajanje v znanstveno – raziskovalno delo. V okviru projektnega dela se študentje seznanijo z aktualnimi raziskovalnimi projekti in samim delom v laboratoriju.

Pomen hlapnih izločkov izbranih vrtnin pri posredni obrambi rastlin pred polži.  Vodja projekta: Žiga Laznik, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani (1.10.2023-31.9.2026)

GA 101095188 HORIZON-CL2-2022_Heritage-01: ADVOCATING THE ROLE OF SILK ART AND CULTURAL HERITAGE AT NATIONAL AND EUROPEAN SCALE –ARACNE. Koordinator CREA Padova, dr. Silvia Cappellozza, vodja na UM dr. Andreja Urbanek Krajnc, sodelujoči FS: dr. Manja Kurečič, dr. Sonja Šterman, dr. Andreja Rudolf; FERI: dr. Silvo Hribernik, dr. Katja Udir Mišič. (1.3.2023-28.2.2026) več o projektu na povezavi: https://www.um.si/objava/preporod-pridelave-svile-zacetek-projekta-aracne/ 

J4-3090 Pomen hlapnih izločkov korenin gojenih rastlin pri posredni obrambi pred talnimi škodljivimi žuželkami. Povzetek: V naravi so rastline pred napadom škodljivih organizmov razvile številne obrambne mehanizme, ki jih delimo na posredne in neposredne. Številne rastlinske vrste ob napadu škodljivega organizma začno sproščati hlapljive snovi, ki privabljajo naravne sovražnike herbivorov. Hlapljive snovi imajo pomembno vlogo v multitrofičnem sistemu, ki ga sestavljajo rastlina, herbivor in njegov naravni sovražnik. Delujejo kot neke vrste kemični signali, ki neposredno vplivajo tako na herbivora kot tudi na njegovega naravnega sovražnika. Nekatere od teh snovi nastanejo v poškodovanih kot tudi v nepoškodovanih rastlinah. Hlapljive snovi, ki jih izločajo rastline lahko na koristne organizme delujejo tako privabilno (atraktanti) kot tudi odvračalno (repelenti). Raziskave hlapnih snovi, povezanih z biotičnim varstvom rastlin, so praktično nujno vezane na uporabo sodobne plinske kromatografije z masno spektrometrično detekcijo (GC-MS), saj je le s to tehniko možna detekcija in identifikacija snovi, prisotnih v majhnih množinah in koncentracijah. Večina induciranih odgovorov na biotski stres je sistemskih. Zaradi poškodb korenin ob napadu talnih škodljivcev, se v nadzemnih organih vzpodbudijo kvantitativne in kvalitativne spremembe v določenih metabolitih. Med številnimi obrambnimi odzivi sta pomembni sinteza antioksidantov in aktivacija antioksidativnih encimov, ki varujejo rastlino pred reaktivnimi kisikovimi spojinami (ROS). Biotično varstvo rastlin je način obvladovanja škodljivih organizmov v kmetijstvu in gozdarstvu, ki uporablja žive naravne sovražnike (koristne organizme). Usmerjeno je v varovanje in vzpodbujanje koristnih organizmov v naravi in na ciljno vnašanje organizmov na prosto ali v prostore ločene od narave. Uporaba biotičnih pripravkov zahteva več znanja uporabnikov in tudi njihovo večjo ekološko osveščenost. Pripravki, izdelani na biotični podlagi, so ekološko ustreznejši, njihovo delovanje je bolj specifično, pomembna je njihova formulacija in aplikacija ter natančnost rokov tretiranj. Raziskava bo usmerjena v preučevanje kemijske komunikacije domorodnih in komercialnih ras entomopatogenih ogorčic (EPO) (Steinernema feltiae; S. carpocapsae; S. kraussei; H. bacteriophora) s poškodovanimi in nepoškodovanimi koreninami rastlin paprike (Capsicum annum), solate (Lactuca sativa) in navadnega hrena (Armoracia rusticana). Poškodbe korenin bodo povzročili talni škodljivci, in sicer strune (Agriotes spp., Elateridae). Vrste rastlin za raziskavo so skrbno izbrane, upoštevajoč njihov gospodarski pomen (paprika, solata), pretekle domače (krompir, korenje, koruza, konoplja) in tuje raziskave (koruza, bombaž, fižol) z drugimi vrstami rastlin in večletne praktične izkušnje z naravno odpornostjo izbranih rastlinskih vrst (hren) na napad talnih herbivorov. Cilji projekta: (1) z našo raziskavo želimo obogatiti obstoječe znanje iz področja multitrofičnega komuniciranja med organizmi; (2) glavni namen raziskave je predvsem ugotoviti kdo je glavni komunikator z EPO – rastlina ali herbivor; (3) v primeru potrditve teze, da rastlina oz. herbivor proizvajata semiokemikalije, ki delujejo privabilno na EPO bo mogoče v prihodnje razviti feromonske kapsule na podlagi glavne aktivne snovi, ki bi privabile EPO h koreninam rastlin v večjem številu in s tem bi poskrbeli za njihovo večjo zaščito; (4) optimizacija načinov biotičnega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi in njihova implementacija v pridelavo živeža; (5) razvoj optimiziranih postopkov za vzorčenje in analizo semiokemikalij na izbranih organizmih. Poznavanje komunikacije med rastlinami, herbivori in njihovimi naravnimi sovražniki je ključnega pomena pri učinkovitejši implementaciji in optimizaciji biotičnega varstva v sisteme pridelave živeža. (1.10.2021 – 30.9.2024).

N1―0041: Vpliv hranjenja ličink hibridov sviloprejke z listi starih lokalnih madžarskih in slovenskih genotipov murv na razvoj in zdravstveni status ličink (1.1.2016 – 31.12.2018).


V4―1116: Razvoj novih sort oljnih buč (1.10.2011 – 30.9.2014).


V4―1077: Vpliv vključevanja tanina v krmne obroke prašičev na njihove proizvodnje lastnosti, zdravje, klavno kakovost in kakovost mesa ter ekonomiko reje (1.10.2010 – 30.9.2012).


Z1―9602: Časovna analiza lokalnih in sistemskih sprememb v obrambni kemiji in anatomiji navadne smreke pri napadu podlubnikov (1.1.2007 – 31.12.2009).

Inštitut RLB – Zasebni zavod za raziskave: https://www.svila.si Botanično društvo Slovenije: http://bds.biologija.org/


Društvo za biologijo rastlin: http://www.plantslo.org/ Pristopili smo k BACSA združenju (The Black, Caspian Seas and Central Asia Silk Association): https://www.bacsa-silk.org/en/slovenia/


Verein zur Foerderung der Tropenstation La Gamba, Costa Rica: www.lagamba.at


EPSO, Dan očarljivih rastlin: http://www.plantday12.eu/slovenia.htm


Institute of Plant Sciences Uni Graz, Austria: http://botanik.uni-graz.at