Sestanek konzorcija projekta ARACNE (“Advocating the Role of silk Art and Cultural heritage at National and European scale” – “Spodbujanje pomena svile v umetnosti in kulturni dediščini na nacionalni in evropski ravni”)
Univerza v Mariboru in Centro di Ricerca per I`Agricoltura e Ambiente (CREA-AA, Italija) sta organizirala tridnevno srečanje konzorcija mednarodnega projekta ARACNE, ki je potekalo od 19.2. 2024 do 21.2.2024 na dveh lokacijah Univerze v Mariboru (Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede in Fakulteta za strojništvo in Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko).
Glavni cilj projekt ARACNE je obuditev in oblikovanje tako imenovane “Evropske svilne poti” z namenom vzpostavitve širokega in dobro povezanega ekosistema, ki ne zajema zgolj tekstilne materiale, ampak tudi zgodovino, sociologijo, kulturo in umetnost svile.
V zgodovini je svilna pot igrala pomembno vlogo pri razvoju mest in vasi skozi različna obdobja, prav tako tudi trgovske poti, ki niso vodile samo do izmenjave blaga in tehnologij, ampak tudi idej, religij in trendov v Evropi. Svilogojstvo, ki zajema rejo sviloprejk, gojenje murv za krmo in predelavo kokonov do svilenih niti, izvorno izhaja iz Azije, od koder se je razširilo v Evropo in se znatno razvilo v sredozemskih in balkanskih regijah. Po več vzponih in padcih svilogojstva v Evropi, se le-ta spet vrača s pomočjo rekonstrukcije inovativne svilne poti. V zadnjih letih se svilogojstvo ponovno vzpostavlja v nekaterih evropskih državah (Španija, Francija, Italija, Grčija, Bolgarija, Slovenija, Hrvaška, Madžarska, itd.) in krepi tradicijo, arhitekturo, snovno in nesnovno dediščino, kar lahko ključno prispeva k razvoju evropskega gospodarstva in družbe. Namen projekta ARACNE je oblikovati evropsko svilo v konceptu krožnega gospodarstva kot nišni produkt lokalnega pomena, kjer se bodo ohranjale in spodbujale avtohtone vrednote na področju sonaravnega kmetijstva, ter umetniške in kulturne dejavnosti. S tem se bo na novo zgradil inovacijski ekosistem, podoben tistemu v preteklosti. Obuditev svilne dejavnosti bo imela več pozitivnih vplivov na:
– Gospodarski in družbeni razvoj sodelujočih dežel (oblikovanje močne identitete, ki bo povezovala različne skupnosti).
– Povezavo celotne Evrope prek trgovskih poti (tehnološka in industrijska izmenjava proizvodnih modelov in procesov).
– Spodbujanje obrtniške, industrijske in trgovske rasti.
– Različne dejavnosti, vključno z modo, oblikovanjem, arhitekturo, slikarstvom.
Zgodovina svilogojstva se nenazadnje odraža v krajini z monomentalnimi murvami kot živimi spomeniki svilogojstva, kulturni dediščini svilnih manufaktur, jeziku in etimologiji zemljepisnih imen.
Sestanek konzorcija projekta ARACNE je bil namenjen pregledu dosedanjih aktivnosti partnerjev, ki so med drugim pridobivali podatke o dediščini svilogojstva v lokalnem kontekstu držav. Rezultati prvega leta trajanja projekta zajemajo popis, morfološko in genetsko opredelitev historičnih murv in sodobnih kultivarjev v svilogojskih regijah in ras sviloprejk, ter geografski popis artefaktov kulturne in tehnične svilne dediščine. Prvi dan konzorcijskega sestanka se je zaključil z Vernižejem svilogojstva – predstavitvijo kataloga zgodovine, kulture, tradicije in znanosti svilogojstva ter z razstavo umetnosti in obrti povezane s svilogojstvom. Intenzivni pogovori in predstavitve rezultatov, ki so sledili drugi dan, so se zaključili z ekskurzijo v starorimsko mesto Ptuj in restavratorsko delavnico v Pokrajinskem muzeju Ptuj Ormož, kjer so partnerji dobili zanimiv vpogled v restavratorstvo svilenih artefaktov in lokalno kulturno dediščino. Zadnji dan srečanja je bil namenjen ogledu kolekcijskega nasada murv Univerze v Mariboru, ki se nahaja pod vilo Pohorski Dvor Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede.
Preberite tudi objavljeno novico na spletni strani Univerze v Mariboru: Sestanek konzorcija projekta ARACNE – UM.si
