Izboljšane tehnologije pridelave in konzerviranja z beljakovinami bogate krme

Na njivah veliko beljakovinske krme za konzerviranje, tudi kot zalogo za sušna obdobja, pridelamo s prezimnimi dosevki (mnogocvetna ljuljka) in v zadnjem času večletno z lucerno. Ljuljka je zaradi potreb po N gnojilih lahko za okolje obremenjujoča. Vidni so lahko negativni vplivi na naslednjo poljščino. Metuljnice v čisti setvi se slabo konzervirajo. Cilj projekta je vpeljati pridelavo in napredne izboljšane oblike konzerviranja z metuljnicami bogatih mešanic za intenzivirajoče se podnebne spremembe.  Mešanice so pričakovano manj obremenjujoče za okolje (izpiranje nitratov), dajejo večje pridelke z beljakovinami bogate krme in nimajo negativnega vpliva na naslednjo poljščino v kolobarju. Projekt demonstracijsko na izbranih kmetijah (poligoni svetovalni službi za nadaljnje širjene rezultatov) vključuje kontrolirano in s čistimi setvami primerjalno pridelavo ter napredno konzerviranje mešanic trav z visokim deležem metuljnic. Kontrolirana pridelava vključuje kalkulacije simbiotsko vezanega N,  kontrolo mineralnega N v tleh (tudi še v naslednji poljščini v kolobarju), kakovost in količino krme ter naslednje poljščine v kolobarju. Kontrolirano siliranje ob višjih vsebnostih sušine vključuje analitske parametre kakovosti. Pridobljeni podatki na kmetijah so sproti analizirani in kot primeri dobre prakse predstavljeni drugim kmetom. Projekt je primer uvedbe inovativnih rešitev in prenosa znanja v prakso na demonstracijske kmetije, kjer analitika (predvsem kemijska), ki podrobno spremlja stanje N v tleh, pridelavo in napredne oblike konzerviranja, služi kot neposreden dokaz – orodje, ki ga uporablja svetovalna služba za promocijo rezultatov pri širjenju novega znanja še na druge kmetije  v kmetijskem prostoru. Posledično projekt poleg združevanja vseh najpomembnejših raziskovalnih institucij na tem področju, svetovalne službe in demonstracijskih kmetijskih gospodarstev posredno zajema veliko število kmetij, kamor se bodo pridobljena znanja širila. Za kmetijsko prakso in širšo strokovno ter splošno javnost ima projekt torej  kompleksen in večplastni pomen: osnovni proizvodni, nastopa v funkciji prilagajanja kmetijstva podnebnim spremembam, okoljski, ekološki, ekonomski in povezovalni v funkciji prenosa znanja.

Cilji projekta Evropskega inovativnega partnerstva: 

  • zagotoviti več visokokakovostne krme na zalogo, ki je v moderni živinoreji ena od osnovnih postavk prilagajanja podnebnim spremembam,
  • posodobiti pridelavo proti suši odporne lucerne,
  • vpeljati v prakso pridelavo in konzerviranje visoko kakovostno beljakovinsko krmo v obliki mešanic trav in metuljnic z visokim deležem metuljnic,
  • bolje izkoristiti potencial pridelave voluminozne krme s temi mešanicami v obliki prezimnih krmnih dosevkov s številnimi okolijskimi prednostmi take pridelave, ki v osnovi tudi ne zmanjšuje  proizvodnega potencial njivskih površin za pridelavo hrane, oziroma, ga zaradi pozitivnih vplivov na rodovitnost tal celo povečuje,
  • povečati obseg pridelave lucerne zaradi stabilnosti pridelave in boljšega konzerviranja njenih mešanic, 
  • preko vpeljevanja več metuljnic zmanjšati potrebo po mineralnih N gnojilih v njivskem kolobarju,
  • učinkoviti širiti v raziskovalnih projektih že pridobljena znanja v prakso,
  • učinkovito povezati raziskovalne institucije, kmetijsko svetovalno službo in neposredno prakso.

Partnerji projekta:

  • Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede (raziskovalna organizacija) – vodilni partner,
  • Kmetijski Inštitut Slovenije (raziskovalna organizacija),
  • KGZS, Kmetijsko gozdarski zavod Maribor (svetovalna organizacija),
  • Kmetija Kocuvan,
  • Kmetija Kopač,
  • Kmetija Lašič,
  • Kmetija Lep,
  • Kmetija Žnideršič
  • JGZ Rinka (kmetijsko gospodarstvo).

Projektno obdobje: 2019 – 2021 (3 leta).