Vabilo na prenos znanja (INOVUP)

Vljudno vabljeni na prenos znanja v sklopu INOVUP projekta. Več informacij: vabilo

DRAGA BRUCKA, DRAGI BRUC, POZOR! Pridi na uvajalni teden Univerze v Mariboru in uvajalni dan Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede UM  * * * 📅 Kdaj? Od …

Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede se je z Akcijskim načrtom za odpravljanje ovir za študente invalide zavezala k dejanjem, s katerimi se zagotavlja enaka …

Vljudno vabljeni, da nas obiščete na naši stojnici na 60. mednarodnem kmetijsko – živilskem sejmu AGRA v Gornji Radgoni od 20. – 25. 8. 2022. …

Metalec diska Kristjan Čeh, študent Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru,  je v finalu evropskega prvenstva v atletiki v Münchnu v metu …

26.9.2022 – Žan Fuks, ob 8.00 v predavalnici 5

Objava zagovora doktorata

29. 9. 2022:  Zagovor doktorske disertacije na programu 3. stopnje Kmetijstvo z naslovom “Nalaganje, sestava in metabolizem lipidov pri različnih metabolnih kategorijah prašičev”, ki jo bo zagovarjala Klavdija Poklukar Žnidaršič, ob 9.00 v predavalnici  5, FKBV Pivola 10, Hoče. Disertacija je …

​​​​​​Danes, dne 22.09.2022 se je odprl rok za zapolnitev še prostih vpisnih mest za vpis v prvi letnik dodiplomskih in enovitih magistrskih študijskih programov v študijskem letu 2022/2023. Prijavni rok bo potekal od 22. do …

Od 21. do 22. septembra 2022 do 12. ure bo v okviru Razpisa za vpis v podiplomske študijske programe Univerze v Mariboru v študijskem letu 2022/2023 potekal prijavni rok za zapolnitev še prostih vpisnih mest. ​​Kandidati/-ke se …

O Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede

Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit. Ut elit tellus, luctus nec ullamcorper mattis, pulvinar dapibus leo.

• Raziskovanje, izobraževanje in prenos znanja v prakso  za potrebe kmetijstva, živilsko predelovalne industrije in panog povezanih s kmetijstvom.

• Soustvarjanje javnega mnenja in aktivne politike v skrbi za prehransko varnost, samooskrbo z naravi in okolju prijazno lokalno pridelano hrano, ohranjanje obdelanih kmetijskih zemljišč, povečevanje biotske raznovrstnosti, zmanjševanje emisij toplogrednih plinov in drugih onesnaževal v okolje.

• Vrednote: poslanstvo temelji na iskrenosti, radovednosti, ustvarjalnosti, svobodi duha, sodelovanju in izmenjavi spoznanega ter skrbi za človeka in trajnostnem razvoju, bogatenju zakladnice znanja, dviganju ravni zavedanja, krepitvi humanističnih vrednot, kulturi dialoga, kakovosti bivanja in globalni pravičnosti.

Slogan: Znanje in tradicija

  • Mednarodno prepoznaven raziskovalni, učni in inovacijski center za kmetijstvo, hrano in obnovljive vire.
  • Svetovno prepoznavno, raziskovalno, izobraževalno in povezovalno središče, kjer ustvarjamo nova vrhunska temeljna in aplikativna znanja, ki se prenašajo v znanje domačih in tujih raziskovalcev in diplomantov ter v znanje kmetijskih gospodarstev in podjetij.
  • Prepoznavanje problemov in izzivov 21. stoletja ter iskanje rešitev z odzivnostjo pri raziskovanju in preoblikovanju študijskih programov glede na usmeritve prihodnosti.
  • Središče z intenzivno mednarodno izmenjavo profesorjev, raziskovalcev in študentov.
  • Razvojni inkubator in prostor za prikaze novosti in analize.
  • Pomemben deležnik v kreiranju kmetijske, prehranske, gospodarske in okoljske politike.
  • Izobraževanje študentov za omogočanje konkurenčnosti na trgu dela in širjenje zavedanja o širšem pomenu kmetijstva v vsakdanjiku in življenjskem prostoru slehernega posameznika.
  • Razvoj zavedanja odgovornosti in poklicnega etosa ter nenehna krepitev odgovornosti zaposlenih pri izobraževanju študentov s ciljem usposabljanja študentov tako, da samozavestno in s pomočjo strokovnih znanj in uporabe sodobnih znanstvenih metod rešujejo aktualne izzive v praksi, hkrati pa poznajo dovolj teorij in paradigem, da lahko nadaljujejo študij na višjih stopnjah študija.
  • Krepitev usposabljanja za inovativnost in visoko tehnološko usmerjenost pri reševanju izzivov v pridelavi in predelavi varne in visokokakovostne hrane, koriščenju naravnih virov in varovanju okolja.
  • Nenehno izboljševanje kakovosti izobraževalnega dela z vključevanjem sodobnih, računalniško podprtih metod poučevanja, ki dopuščajo vse več prostora za diskusijo, izražanje stališč, mnenj in interesov ter pripeljejo do jasno definiranih kompetenc, skladnih s pričakovanji potencialnih delodajalcev.
  • Povečanje prepoznavnosti in aktualnosti študijskih programov z internacionalizacijo kurikulumov in poudarjanje interdisciplinarnosti vsebin.
  • Povečevanje mednarodne mobilnosti.
  • Krepitev formalnega in neformalnega sodelovanja z diplomanti Fakultete.
  • Povezovanje s sorodnimi institucijami v mednarodnem in domačem prostoru in maksimalna aktivacija resursov in potencialov ter pridobivanje projektov na znanstveno raziskovalnem področju za krepitev mednarodne in nacionalne prepoznavnosti ter vpetosti v okolje.
  • Povečevanje prepoznavnosti rezultatov raziskovalnega dela na nacionalnem in mednarodnem nivoju.
  • Prenos znanja v prakso in sodelovanje z gospodarstvom in negospodarstvom.
  • Posodabljanje Univerzitetnega kmetijskega centra, raziskovalne, laboratorijske in računalniške opreme.
  • Univerzitetni kmetijski center Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede nudi podporo izobraževalnemu in raziskovalnemu delu enakomerno na vseh področjih, ki jih razvija Fakulteta in po potrebi tudi drugim članicam Univerze.
  • Usmeritev Univerzitetnega kmetijskega centra temelji na ekonomsko upravičeni pridelavi varne hrane s čim manjšimi negativnimi vplivi na okolje, s poudarkom na ekološki pridelavi za potrebe lokalnega trga, pridelavi hrane in izdelkov z dodano vrednostjo in trajnostnem razvoju turističnih produktov.

Poslanstvo, vizija in strateške usmeritve FKBV UM so bile potrjene na seji Akademskega zbora FKBV, dne 21. 2. 2019, na seji Strateškega sveta FKBV, dne 22. 2. 2019 in na seji Senata FKBV, dne 27. 2. 2019.

Zgodovina Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede

Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit. Ut elit tellus, luctus nec ullamcorper mattis, pulvinar dapibus leo.
  • 1832 – nadvojvoda Janez je na svojem posestvu nad Pekrami pri Mariboru ustanovil VINOGRADNIŠKO ŠOLO
  • 1872 – ustanovljena je bila DEŽELNA SADJARSKA IN VINARSKA ŠOLA (Steiermäkische Landes –  Obst und Weinbauschule)
  • 1922 – ustanovljena je bila SREDNJA KMETIJSKA ŠOLA
  • 1957 – ustanovljena je bila KMETIJSKA STROJNA ŠOLA
  • 1960 – z zakonom o Višji agronomski šoli, ki ga je sprejela Skupšcina LR Slovenije, je bila osnovana VIŠJA AGRONOMSKA ŠOLA (v prvih desetih letih delovanja je izobraževala obratne inženirje za operativne vodje tehnoloških procesov v neposredni kmetijski proizvodnji)
  • 1969/70 – v tem študijskem letu je Višja agronomska šola kot prva v takratni Jugoslaviji uvedla usmeritev kmetijskega pospeševanja za pospeševalno službo v kmetijskih zadrugah in za kooperacijo pri kombinatih
  • 1972/73 – v tem študijskem letu je Višja agronomska šola organizirala tudi študij kmetijskega strojništva
  • 1992 – z zakonom o ustanovitvi Visoke kmetijske šole je Višja agronomska šola prerasla v VISOKO KMETIJSKO ŠOLO
  • 1995 – Visoka kmetijska šola se z odlokom o spremembah in dopolnitvah odloka o preoblikovanju Univerze v Mariboru, ki ga je sprejel Državni zbor republike Slovenije preoblikuje v FAKULTETO ZA KMETIJSTVO
  • 2008 – Fakulteta za kmetijstvo se preimenuje v FAKULTETO ZA KMETIJSTVO IN BIOSISTEMSKE VEDE in se preseli na grad Hompoš v Hoče
FKBV
FKBV
Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede UM že od svojega nastanka sledi potrebam gospodarstva in razvoju družbe s prilagajanjem vsebin študijskih programov, osnovnih ciljev raziskovalnega dela in načinov prenosa znanja.

Zgodovina razvoja Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede uradno sicer sega v leto 1960, ko je bila ustanovljena Višja agronomska šola z dveletnimi študijskimi programi. Vendar bi lahko njene začetke iskali že v predhodnem kmetijskem šolstvu na območju Maribora in okolice, saj je fakulteta pravzaprav nastala tudi kot posledica uspešnega delovanja predhodnic današnje Biotehniške šole, njene korenine segajo že v leto 1872. Posebej pa je potrebno izpostaviti tudi vinogradniško-vinarsko šolo, ki jo je leta 1832 ustanovil nadvojvoda Janez. Prav slednja je za Fakulteto za kmetijstvo in biosistemske vede dragocena zaradi skupne stične točke, ki jo predstavlja posestvo Meranovo, na katerem je gospodaril že nadvojvoda Janez in na katerem je danes vinogradniško vinarski center današnje Fakultete.

Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede UM že od svojega nastanka sledi potrebam gospodarstva in razvoju družbe s prilagajanjem vsebin študijskih programov, osnovnih ciljev raziskovalnega dela in načinov prenosa znanja.
Zgodovina razvoja Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede uradno sicer sega v leto 1960, ko je bila ustanovljena Višja agronomska šola z dveletnimi študijskimi programi. Vendar bi lahko njene začetke iskali že v predhodnem kmetijskem šolstvu na območju Maribora in okolice, saj je fakulteta pravzaprav nastala tudi kot posledica uspešnega delovanja predhodnic današnje Biotehniške šole, njene korenine segajo že v leto 1872. Posebej pa je potrebno izpostaviti tudi vinogradniško-vinarsko šolo, ki jo je leta 1832 ustanovil nadvojvoda Janez. Prav slednja je za Fakulteto za kmetijstvo in biosistemske vede dragocena zaradi skupne stične točke, ki jo predstavlja posestvo Meranovo, na katerem je gospodaril že nadvojvoda Janez in na katerem je danes vinogradniško vinarski center današnje Fakultete.

Razvoj kmetijstva v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja je v ospredje vse bolj postavljal družinske kmetije, katerih gospodarji (danes še toliko bolj) so potrebovali veščine vodenja z veliko strokovnimi znanji in sposobnost zaznavanja razvojnih priložnosti. Posledično so se v tem obdobju v študijskih programih dodatno krepili temeljni, razvojno naravnani in strokovni predmeti, čas študija se je iz dotedanjih štirih, podaljšal na pet semestrov, uvedli pa smo tudi praktično izobraževanje študentov na najboljših (mojstrskih) kmetijah.

V devetdesetih letih so potrebe vodile do preoblikovanja Višje agronomske šole; najprej leta 1992 do nastanka Visoke kmetijske šole, ta pa se je v letu 1995 preoblikovala v Fakulteto za kmetijstvo. Ves dotedanji razvoj institucije in njenih programov se je odvijal na lokaciji Vrbanske ulice v Mariboru, v utesnjenih prostorih in na kmetijskih površinah Srednje kmetijske šole, kar je pomenilo veliko oviro v razvoju. Zelo pomemben razvojni preskok institucije je pomenila pridobitev kmetijskih posestev Pohorski dvor in Meranovo, ki jih je v letu 1994 Fakulteta prejela v upravljanje od Republiškega sklada kmetijskih zemljišč in gozdov. Na teh površinah je bil še v istem letu ustanovljen Univerzitetni kmetijski center, namenjen raziskovalnemu, pedagoškemu in strokovnemu delu. Obenem je to poligon za prakso študentov in demonstracijski objekt za prenos znanja zunanjim uporabnikom. Na njegovih površinah se razteza 52 ha njiv, 16 ha vinogradov, 64 ha sadovnjakov in 10 ha travnikov. V letu 1998 je bil tem pridobitvam dodan tudi Botanični vrt.
Razvoj kmetijstva v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja je v ospredje vse bolj postavljal družinske kmetije, katerih gospodarji (danes še toliko bolj) so potrebovali veščine vodenja z veliko strokovnimi znanji in sposobnost zaznavanja razvojnih priložnosti. Posledično so se v tem obdobju v študijskih programih dodatno krepili temeljni, razvojno naravnani in strokovni predmeti, čas študija se je iz dotedanjih štirih, podaljšal na pet semestrov, uvedli pa smo tudi praktično izobraževanje študentov na najboljših (mojstrskih) kmetijah. V devetdesetih letih so potrebe vodile do preoblikovanja Višje agronomske šole; najprej leta 1992 do nastanka Visoke kmetijske šole, ta pa se je v letu 1995 preoblikovala v Fakulteto za kmetijstvo. Ves dotedanji razvoj institucije in njenih programov se je odvijal na lokaciji Vrbanske ulice v Mariboru, v utesnjenih prostorih in na kmetijskih površinah Srednje kmetijske šole, kar je pomenilo veliko oviro v razvoju. Zelo pomemben razvojni preskok institucije je pomenila pridobitev kmetijskih posestev Pohorski dvor in Meranovo, ki jih je v letu 1994 Fakulteta prejela v upravljanje od Republiškega sklada kmetijskih zemljišč in gozdov. Na teh površinah je bil še v istem letu ustanovljen Univerzitetni kmetijski center, namenjen raziskovalnemu, pedagoškemu in strokovnemu delu. Obenem je to poligon za prakso študentov in demonstracijski objekt za prenos znanja zunanjim uporabnikom. Na njegovih površinah se razteza 52 ha njiv, 16 ha vinogradov, 64 ha sadovnjakov in 10 ha travnikov. V letu 1998 je bil tem pridobitvam dodan tudi Botanični vrt. Če je institucija ob svojem nastanku usposabljala inženirje – praktike za potrebe družbenega sektorja, lahko danes in v prihodnosti govorimo o kompleksni vlogi fakultete v slovenskem in mednarodnem prostoru in o vsestransko zaposljivem diplomantu. Raziskovalno in izobraževalno delo ter prenosi znanja so medinstitucionalni in interdisciplinarni. Osnovne vsebine kmetijske pridelave se nadgrajujejo s cilji trajnostnega razvoja; s konkurenčnostjo v pridelavi varne hrane in s poudarjeno skrbjo za varovanje okolja v času globalne informacijske dobe in vsesplošne globalizacije.
FKBV