Sicris povezava projekta

 

• • Financer: ARRS, MKGP

• • Vodilni partner: Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede

• • Projektni partnerji

Kmetijski inštitut Slovenije

Univerza v Mariboru, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in elektrotehniko

KGZS, Sadjarski center Maribor

KGZS, Sadjarski center Bilje

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo

• • Kratek opis in cilj projekta

Pridelava sadja v Sloveniji in širše postaja izjemno zahtevna panoga, tako zaradi nuje po prilagajanju klimatskim spremembam, vse večjim okoljskim zahtevam kot tudi specifičnim zahtevam trga, ki jih oblikujejo tako trgovci kot tudi potrošniki. Na sadjarja so preložene izjemno zahtevne odločitve glede pristopa k pridelavi najkvalitetnejšega sadja ob neprestanem iskanju »notranjih rezerv« in optimiranju procesov pridelave za namen doseganja ekonomičnosti pridelave. Za optimizacijo postopka pridelave in obenem zmanjšan rizik pridelave potrebuje nosilec odločanja (sadjar) natančne informacije ter učinkovito in zanesljivo orodje, kar implicira potrebo po razvoju uporabnih digitalno podprtih sistemov za podporo pri odločanju glede izvedbe nekaterih ukrepov v nasadu. Samo ta prvi korak pa več ne zadostuje; stroški ročnega dela presegajo nivo ekonomičnosti pridelave, zato je realno usmeritev možno iskati v večanju obsega del, ki jih je v nasadu možno opraviti s pomočjo opreme, ki temelji na digitalizaciji. Raziskave in ponekod že trg ponujajo številne tovrstne rešitve, ki pa mnoge niso razvite do nivoja, da bi lahko v celoti zamenjale delo človeka. Da bi bila uvedba  ukrepov uspešna, je potrebno v celoti prilagoditi tudi strukturo nasadov (npr. podsaditi manjkajoča drevesa, popolniti vrzeli v rodnem volumnu, ….). Uvajanje digitalnih orodij za namen popravljanja “napak” oz. morebitnih nedoslednosti sadjarjev namreč ne bo dalo želenega rezultata. V tej stopnji moramo biti realni in postaviti prioritete, ki jih je v Sloveniji možno hitro in uspešno uvesti. Zagotovo med primarne ukrepe, ki sodijo na polje digitalizacije, sodijo enostavno in pravočasno dostopni podatki meteoroloških postaj, digitalni priročnik s smernicami glede prepoznavanja škodljivcev in bolezni, vizualizacija slike za namen zgodnje napovedi pridelka, nadaljevanje razvoja prilagojenega pršilnika ter orodje za determiniranje kritičnih točk in višine rizika pri prehodu v zahtevnejše pridelovalne sistema (npr. iz konvencionalne ali IP v EKO).

Na ta način se izbrana področja v shemi pridelave sadja, ki jih je smotrno prioritetno podpreti z digitalizacijo, neposredno dotikajo tako vprašanja konkurenčnosti kmetijstva (I) kot tudi varovanja okolja in trajnostnega upravljanja z naravnimi viri (II) ter prenosa tovrstnega znanja v širšo pridelovalno prakso (IV), kar sodi v pomembne segmente »strateškega cilja«. Inovacije pri uporabi digitalnih orodij v pridelavi sadja (tako za namen evidentiranja osnovnih podatkov o nasadu kot tudi kot podpore pri odločanju glede izvedbe tehnoloških ukrepov kot tudi za namen enostavnosti njihove izvedbe) postajajo osnova za preobrazbo proizvodnih sistemov v pridelavi hrane (npr. precizni monitoring pojava bolezni in škodljivcev ob sočasnem monitoringu meteoroloških podatkov za namen učinkovitega odločanja glede izvedbe tehnoloških ukrepov za varstvo rastlin na osnovi doseženih/preseženih pragov škodljivosti).

Številni nadzori nad pridelavo, ki se vrstijo v sklopu izvedbe kontrol za različne sheme pridelave (IP, višja kakovost, različni standardi…) terjajo od sadjarja ločeno vodenje evidenc opravil v nasadu. Te evidence niso poenotene, zaradi česa je popolnoma po nepotrebnem povečana birokratska obremenitev nosilca KMG. Poenotenje tovrstnih evidenc predstavlja nujen in prvi korak na poti k digitalizaciji v pridelavi sadja, ki mora biti usklajen z IKT službo pristojnega ministrstva. Smiselnost v nadaljnjem koraku k digitalizaciji se glede na stanje sadovnjakov v Sloveniji ter na stopnjo razvoja tovrstne opreme na dveh univerzah (UM in UL) nanaša na dvig nivoja uporabnosti vizualizacije zgodnje ocene pridelka ter nadgradnje sistema avtomatskih pršilnikov. Nova zanimiva možnost pa se ponuja tudi pri digitalizaciji orodja, ki pridelovalca opozori na morebitne rizike pri prehodu med različnimi načini pridelave (npr. iz konvencionalne ali IP v EKO način pridelave).

V projektu bodo partnerji sledili naslednjim operativnim ciljem:

– Izvedena analiza načinov in možnosti pridobivanja in sistematičnega zbiranja informacij o nasadu s poudarkom na avtomatizaciji z uporabo digitalnih orodij.

– Izdelana spletna platforma za elektronsko beleženje podatkov v ustrezni platformi z možnostjo odprtega ali zaprtega dostopa do akumuliranih podatkov, naprava baze podatkov, arhiv sadovnjaka. Klasifikacija podatkov in priprava le teh za uporabo v Operativnem cilju 4.

-Izdelan računalniško podprt sistem za analizo na opisan način pridobljenih podatkov, ki bo zagotavljal hitrejše in bolj strokovne samostojne odločitve uporabnika za izvajanje ukrepov, in sicer:

•             Podporo pri operativnih odločitvah glede varstva rastlin (monitoring in prognoza, potreba po sredstvih za varstvo rastlin in za uporabo rastlinskih bioregulatorjev).

•             Podporo pri tehnoloških odločitvah (oskrba tal, prehrana, uravnavanje vodnega režima, uravnavanje rodnosti, drugi pomološki in pomotehnični ukrepi…).

•             Podpora glede odločitve za prehod v EKO pridelavo sadja.

•             Prognoza pridelka.

•             Nedestruktivne metode za napoved zrelosti in kakovosti pridelka ter možnost uporabe

              avtonomnega mulčerja.