Izgradnja teoretičnega modela za gradnjo cene kmetijskih in živilskih proizvodov v verigah preskrbe s hrano v Sloveniji (V4-2206)

Financer: MKGP in ARRS

Trajanje projekta: 1.10.2022-30.9.2024

Vodilni partner:

Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede

Projektni partnerji:

Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta

Kmetijski inštitut Slovenije

Univerza na Primorskem, Fakulteta za management

KRATEK OPIS IN CILJI PROJEKTA

Skladno s Strategijo razvoja slovenskega kmetijstva v obdobju naslednje finančne perspektive, je poleg povečevanja konkurenčnosti primarne kmetijske pridelave in živilsko prehrambene verige, eden najpomembnejših ciljev domače kmetijske politike zagotavljanje prehranske varnosti ter z njo povezana krepitev lokalne samooskrbe s hrano. Z naslavljanjem sledečega razsikovalnega problema, nedvomno sledimo ciljem strategije in ocenjujemo da lahko ponudimo doprinos k realizaciji. Opredelitev raziskovalnega problema je aktualna, preprosta in jasna. Njegovo razumevanje pa je kompleksno in zahtevno. Kot navaja Masten s sod. (2014) imajo orodja za spremljanje cen hrane pomembno pomanjkljivost. Ker spremljajo le končne cene izdelkov po členih prehrambene verige, ne pa tudi stroškov, ne povejo veliko o maržah po različnih členih verige. S to projektno nalogo zato želimo zmanjšati raziskovalno vrzel in po možnosti narediti korak naprej pri zmanjšanju pomanjkljivosti orodij za spremljanje cen hrane. Po preliminarnem pregledu literature nismo zasledili premika v tej smeri zato je to vprašanje upravičeno opredeljeno kot raziskovalni izziv.

Vprašanje gradnje cene agro-živislkih proizvodov se pojavi in vedno znova aktualizira predvsem v času porušenja sorazmerij med deležniki in pojava določenih nenadnih in nenačrtovanih dogodkov, ki za seboj potegnejo negotovost in vpršanja glede kratkoročnega in deloma dolgoročnega oblikovanja cen. Kmetijski sektor ni edini tovrstni primer, je pa zaradi svoje kompleksne zgradbe in večjega števila deležnikov in posledično dejavnikov toliko bolj izpostavljen izrazitim spremembam, ki na koncu v najbolj negotov položaj postavijo pridelovalca in potrošnika, katera pa poleg individualne reorganizacije obnašanja in optimizacije stroškov skorajda nimata večjega vpliva. Nič manj pa se v takšnih primerih ne morejo varne počutiti vmesni členi v verigi. Zato je ključno, da se v družbi naslavlja problem kot kompleksen in se v takšnih primerih ne išče “krivca” znotraj posameznega sektorja. Določene študije in raziskave so v preteklosti že naslovile tovrstni problem v smislu preračunavanja stroškov, cen, marž in podobno, vendar se je izkazalo da zaradi pomanjkanja natančnih podatkov do konkretnih zaključkov ni prišlo. V tem ciljno raziskovalnem projektu naslavljamo problematiko iz do sedaj še neraziskanega zornega kota. Poleg empiričnih raziskav, katere so predvidene, želimo nasloviti problem s stališča vsebinskega razumevanja in temu slediti v postopkih reševanja razsikoavlanega vprašanja. Kot izhaja iz opisa posameznih delovnih sklopov bomo uporabili do sedaj neuporabljeno tako imenovano mapiranje dejavnikov vpliva. To bomo povezali s empiričnimi podatki in kreirali teoretični model gradnje cene, katerega želimo preizkusiti na treh primerih (t.j. agro-živilskih proizvodih). Uporabili bomo zanstveno relevantno dokazane metode. Dodatno se bodo uporabile nekatere ugotovitve, ki so plod raziskovalnega dela v obstoječem CRP projektu V4-2010. Cilje lahko tako povzamemo po sledečih točkah in so bili smiselno ovednoteni že v javnem razpisu:

•             analiza pomena gradnje cene kmetijskih in živilskih proizvodov v verigi preskrbe s hrano od primarnega proizvajalca do končnega potrošnika;

•             pregled dobrih že delujočih praks gradnje cene v državah EU;

•             izdelava teoretičnega modela gradnje cene, ki bo imel aplikativno uporabo;

•             testiranje modela za gradnjo cene na podlagi razpoložljivih podatkov za posamezne verige preskrbe s hrano;

•             predstavitev rezultatov na kvantitativni in kvalitativni način po posameznih verigah preskrbe s hrano.

Ciljem sledijo tudi delovni sklopi, kateri so natančneje opisani v točki 20. Zvedamo se, da so cilji projektne naloge ambiciozno in zelo optimistično nastavljeni, pa vendar smo mnenja da bi lahko s preverjenimi metodološkimi pristopi, ki še v tovrstne namene niso bili uporabljeni, primerno naslovili tovrstni raziskovalni problem.

Facebook
LinkedIn