Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede

Faculty of Agriculture and Life Sciences

  

sola1950

  • 1832 - nadvojvoda Janez je na svojem posestvu nad Pekrami pri Mariboru ustanovil VINOGRADNIŠKO ŠOLO
  • 1872 - ustanovljena je bila DEŽELNA SADJARSKA IN VINARSKA ŠOLA (Steiermäkische Landes -  Obst und Weinbauschule)
  • 1922 - ustanovljena je bila SREDNJA KMETIJSKA ŠOLA
  • 1957 - ustanovljena je bila KMETIJSKA STROJNA ŠOLA
  • 1960 - z zakonom o Višji agronomski šoli, ki ga je sprejela Skupšcina LR Slovenije, je bila osnovana VIŠJA AGRONOMSKA ŠOLA (v prvih desetih letih delovanja je izobraževala obratne inženirje za operativne vodje tehnoloških procesov v neposredni kmetijski proizvodnji)
  • 1969/70 - v tem študijskem letu je Višja agronomska šola kot prva v takratni Jugoslaviji uvedla usmeritev kmetijskega pospeševanja za pospeševalno službo v kmetijskih zadrugah in za kooperacijo pri kombinatih
  • 1972/73 - v tem študijskem letu je Višja agronomska šola organizirala tudi študij kmetijskega strojništva
  • 1992 - z zakonom o ustanovitvi Visoke kmetijske šole je Višja agronomska šola prerasla v VISOKO KMETIJSKO ŠOLO
  • 1995 - Visoka kmetijska šola se z odlokom o spremembah in dopolnitvah odloka o preoblikovanju Univerze v Mariboru, ki ga je sprejel Državni zbor republike Slovenije preoblikuje v FAKULTETO ZA KMETIJSTVO
  • 2008 - Fakulteta za kmetijstvo se preimenuje v FAKULTETO ZA KMETIJSTVO IN BIOSISTEMSKE VEDE in se preseli na grad Hompoš v Hoče


Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede skozi čas in prilagajanje študijskih programov potrebam gospodarstva ter družbe

Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede UM že od svojega nastanka sledi potrebam gospodarstva in razvoju družbe s prilagajanjem vsebin študijskih programov, osnovnih ciljev raziskovalnega dela in načinov prenosa znanja.

sl1

Zgodovina razvoja Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede uradno sicer sega v leto 1960, ko je bila ustanovljena Višja agronomska šola z dveletnimi študijskimi programi. Vendar bi lahko njene začetke iskali že v predhodnem kmetijskem šolstvu na območju Maribora in okolice, saj je fakulteta pravzaprav nastala tudi kot posledica uspešnega delovanja predhodnic današnje Biotehniške šole, njene korenine segajo že v leto 1872. Posebej pa je potrebno izpostaviti tudi vinogradniško-vinarsko šolo, ki jo je leta 1832 ustanovil nadvojvoda Janez. Prav slednja je za Fakulteto za kmetijstvo in biosistemske vede dragocena zaradi skupne stične točke, ki jo predstavlja posestvo Meranovo, na katerem je gospodaril že nadvojvoda Janez in na katerem je danes vinogradniško vinarski center današnje Fakultete.

sl2

180 – letnica ustanovitve prve vinogradniško-vinarske šole, Meranovo 2012

Čas ustanovitve Višje agronomske šole in začetki njenega delovanja v šestdesetih letih prejšnjega stoletja sovpadajo z obdobjem hitrega večanja površin takratnega družbenega sektorja kmetijstva z intenzivno investicijsko izgradnjo obsežnih trajnih nasadov in velikih farm. Temu so bile prilagojene vsebine študijskih programov. V tem času je Višja agronomska šola usposabljala tako imenovane obratne inženirje, strokovnjake s praktičnimi znanji za prenos aplikativnih in razvojnih dognanj v prakso. Že ob nastanku, pa je delo na instituciji poudarjeno zajemalo tudi raziskovalno dejavnost.

Spremenjen odnos uradne politike do zasebnega kmetijstva v poznih šestdesetih letih, je Višja agronomska šola kot prva v takratni Jugoslaviji, zaznala kot potrebo po korenitih spremembah v študijskih programih. Posledično je bil v akademskem letu 1971/72 uveden nov študijski program s poudarkom na kmetijskem pospeševanju (svetovanju), ki je izobraževal kadre za potrebe pospeševalne službe kmetijskih zadrug in obratov za kooperacijo pri kmetijskih kombinatih in industriji. V letu 1975 je takratna Višja agronomska šola kot ena od ustanovnih članic postala del Univerze v Mariboru, kar je pomenilo dodaten zagon v prizadevanju za kakovostno in institucionalno rast ustanove.

sl3

Predavanje nekoč….

Razvoj kmetijstva v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja je v ospredje vse bolj postavljal družinske kmetije, katerih gospodarji (danes še toliko bolj) so potrebovali veščine vodenja z veliko strokovnimi znanji in sposobnost zaznavanja razvojnih priložnosti. Posledično so se v tem obdobju v študijskih programih dodatno krepili temeljni, razvojno naravnani in strokovni predmeti, čas študija se je iz dotedanjih štirih, podaljšal na pet semestrov, uvedli pa smo tudi praktično izobraževanje študentov na najboljših (mojstrskih) kmetijah.

V devetdesetih letih so potrebe vodile do preoblikovanja Višje agronomske šole; najprej leta 1992 do nastanka Visoke kmetijske šole, ta pa se je v letu 1995 preoblikovala v Fakulteto za kmetijstvo. Ves dotedanji razvoj institucije in njenih programov se je odvijal na lokaciji Vrbanske ulice v Mariboru, v utesnjenih prostorih in na kmetijskih površinah Srednje kmetijske šole, kar je pomenilo veliko oviro v razvoju. Zelo pomemben razvojni preskok institucije je pomenila pridobitev kmetijskih posestev Pohorski dvor in Meranovo, ki jih je v letu 1994 Fakulteta prejela v upravljanje od Republiškega sklada kmetijskih zemljišč in gozdov. Na teh površinah je bil še v istem letu ustanovljen Univerzitetni kmetijski center, namenjen raziskovalnemu, pedagoškemu in strokovnemu delu. Obenem je to poligon za prakso študentov in demonstracijski objekt za prenos znanja zunanjim uporabnikom. Na njegovih površinah se razteza 52 ha njiv, 16 ha vinogradov, 64 ha sadovnjakov in 10 ha travnikov. V letu 1998 je bil tem pridobitvam dodan tudi Botanični vrt.

sl4

Rondo v Botaničnem vrtu

Leta 2008 se je fakulteta preselila v popolnoma prenovljene prostore gradu Hompoš. Hkrati s preselitvijo fakultete na novo lokacijo, smo dobili prenovljene prostore, namenjene pedagoškemu in raziskovalnemu delu tako na Moranovem, kot na Pohorskem dvoru (Vila Pohorski dvorec in grad Hompoš).

sl5

Vila Pohorski dvorec

Sedanjost predstavlja vez med preteklostjo in načrtovanjem prihodnosti. Danes Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede (http://www.fkbv.um.si/) izvaja sedem študijskih programov prve stopnje, tri študijske programe druge stopnje in dva doktorska študijska programa. Študijske programe sprotno vsebinsko prilagajamo novim dejstvom, kot so članstva Slovenije v Evropski uniji in s tem izobraževanje za širši evropski in svetovni prostor. Posledično intenzivno razvijamo mednarodno sodelovanje tako na raziskovalnem kot na izobraževalnem področju. Iz leta v leto se povečuje število izmenjav pedagoškega in raziskovalnega kadra in študentov, posebej preko programov Erasmus. Študijski programi temeljijo na raziskovalnem delu fakultete, ki potekajo preko številnih mednarodnih in nacionalnih projektov, kakor tudi projektov z neposrednim gospodarstvom. Poti prenosov na fakulteti pridobljenih novih zanj, sprotno nadgrajujemo.

sl6

Knjižnica

Če je institucija ob svojem nastanku usposabljala inženirje – praktike za potrebe družbenega sektorja, lahko danes in v prihodnosti govorimo o kompleksni vlogi fakultete v slovenskem in mednarodnem prostoru in o vsestransko zaposljivem diplomantu. Raziskovalno in izobraževalno delo ter prenosi znanja so medinstitucionalni in interdisciplinarni. Osnovne vsebine kmetijske pridelave se nadgrajujejo s cilji trajnostnega razvoja; s konkurenčnostjo v pridelavi varne hrane in s poudarjeno skrbjo za varovanje okolja v času globalne informacijske dobe in vsesplošne globalizacije.

sl7

NOTE! This site uses cookies and similar technologies.

If you not change browser settings, you agree to it. Learn more

I understand