Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede

PROJEKT V OKVIRU CILJNEGA RAZISKOVALNEGA PROGRAMA (CRP) »ZAGOTOVIMO.SI HRANO ZA JUTRI« Kratka predstavitev osnovnih podatkov raziskovalnega projekta Naziv težišča v okviru CRP: 2.01.03: Konkurenčnost proizvodnje hrane in obnovljivih naravnih virov; Rastlinska pridelava Šifra projekta: V4-1409 Naslov projekta SLO:  Tehnologije pridelave hrušk in češenjANG: Production technology of cherry and pear Naziv nosilne  raziskovalne organizacije: 0482-003Univerza v Mariboru, fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede Seznam sodelujočih  raziskovalnih organizacij (RO): 401- Kmetijski inštitut Slovenije481- Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta148 – KGZS ZAVOD Maribor1360 – KGZS  ZAVOD Nova Gorica Sofinancer/sofinancerji: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehranoARRS – Agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije Šifra ter ime in priimek vodje projekta:…

Naslov projekta SojaSoybean Šifra projekta: V4-1407 Trajanje projekta: 2015-2017 Vodja projekta: red. prof. dr, Franc Bavec Naziv težišča v okviru CRP: Tehnologije pridelovanja beljakovinskih poljščin s poudarkom na uvajanju pridelave soje Nosilna raziskovalna organizacija Univerza v Mariboru Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede Raziskovalne organizacije – soizvajalke 1. UL Biotehniška fakulteta 2. Kmetijski inštitut Slovenije 3. Inštitut za okolje in prostor Celje Izhodišča: - EU uvaža 70% visoko proteinske oskrbe in je uporabila v letu 2011 14% svetovne pridelave soje na 15 mio ha njivskih površin zunaj Evrope in jo uporabila v glavnem za rejo prašičev in perutnine. Generalni direktorat za kmetijstvo v študiji The environmental role of protein…

Danes se vse pogosteje pogovarjamo o kvalitetnih agroživilskih verigah ali agroživilskih verigah z dodano vrednostjo (ang. »value based food chains« – VBFC) (Stevenson in sod. 2011, Vacas in sod. 2014). Uporabo te terminologije v Evropi je možno zaslediti v novejši znanstveni literaturi po letu 2010. Vacas in sod. (2014) pojasnjujejo, da agroživilske verige z dodano vrednostjo z zelo kvalitetnimi živili ali kmetijskimi proizvodi manj obremenjujejo okolje in kljub temu doprinesejo k povečanju lokalne ekonomije in skupnosti. Pozitivni ekonomski učinki so vsekakor manjši kot pri konvencionalnih verigah, saj se VBFC srečujejo z večjimi proizvodnimi stroški in vlaganji v proizvodnjo kot konvencionalne (pogosto imenovane tudi dolge) agroživilske verige (Vacas in sod. 2014). Lastnosti in primeri agroživilskih…