{"id":32063,"date":"2026-06-03T08:22:01","date_gmt":"2026-06-03T07:22:01","guid":{"rendered":"https:\/\/www.fkbv.um.si\/?p=32063"},"modified":"2026-06-03T08:38:58","modified_gmt":"2026-06-03T07:38:58","slug":"aplikativni-projekt-l4-70180","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.fkbv.um.si\/?p=32063","title":{"rendered":"Aplikativni projekt (L4-70180)"},"content":{"rendered":"\n

1. Prijavitelj \u2013 raziskovalna organizacija<\/strong><\/p>\n\n\n\n

552 – Univerza v Mariboru<\/p>\n\n\n\n

Organizacijska enota raziskovalne organizacije \u2013 samo za \u010dlanice v primeru javne univerze<\/strong><\/p>\n\n\n\n

482 – Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede
Pivola 10
2311 Ho\u010de<\/p>\n\n\n\n

2. Vodja raziskovalnega projekta<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Maksimiljan Brus (25025) (SICRIS)<\/a><\/p>\n\n\n\n

3. Naslov raziskovalnega projekta<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Pove\u010danje u\u010dinkovitosti izkori\u0161\u010danja krme, izbolj\u0161anje imunske odpornosti \u017eivali in zmanj\u0161evanje amonijaka v reji perutnine z uporabo polifenolov v krmnih me\u0161anicah<\/a><\/p>\n\n\n\n

4. Kontaktna oseba<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Izr. prof. dr. Maksimiljan Brus
Telefon: 023209026
E-naslov: maksimiljan.brus@um.si<\/a><\/p>\n\n\n\n

Pove\u010danje u\u010dinkovitosti izkori\u0161\u010danja krme, izbolj\u0161anje imunske odpornosti \u017eivali in zmanj\u0161evanje amonijaka v reji perutnine z uporabo polifenolov v krmnih me\u0161anicah<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Raz\u0161irjen povzetek vsebine raziskovalnega projekta v slovenskem jeziku<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Nara\u0161\u010dajo\u010da zaskrbljenost strokovne javnosti glede uporabe antibiotikov, dodanih \u017eivalski krmi, in posledi\u010dno nara\u0161\u010dajo\u010dega \u0161tevila odpornih patogenov je leta 2006 privedla do prepovedi uporabe antibiotikov v \u017eivalski krmi v Evropski uniji [1]. Posledica pri pi\u0161\u010dancih so bile razli\u010dne zdravstvene te\u017eave, npr. dispepsija [2] in nekroti\u010dni enteritis [3], kar je povzro\u010dilo znatno zni\u017eanje ravni dobrega po\u010dutja in velike gospodarske izgube.<\/p>\n\n\n\n

Mo\u017enosti zamenjav antibiotikov v prehrani \u017eivali<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Zaradi omenjenih zdravstvenih te\u017eav se je po prepovedi uporabe antibiotikov kot dodatkov v krmi intenziviralo iskanje naravne bioaktivne snovi, ki bi lahko u\u010dinkovito nadomestila in zmanj\u0161ala nastalo proizvodno vrzel [2]. Posledi\u010dno so zato proizvajalci krme za\u010deli uporabljati alternativne surovine in dodatke, ki bi lahko prispevali k ohranjanju zdravja doma\u010dih \u017eivali in pove\u010dali rast [1,4]. Primeri alternativnih krmnih dodatkov vklju\u010dujejo mikrobe [5,6], organske kisline [7], ekstrakte zeli\u0161\u010d in za\u010dimbe [8-10], manan oligosaharide [11], frukto-ogljikove hidrate [12], nukleotide [13] in oligofruktozo[14]. Te snovi predvsem zavirajo rast patogenih mikroorganizmov in spodbujajo rast mikroorganizmov, ki v prebavilih nepre\u017evekovalcev delujejo ugodno na prebavo in resorpcijo snovi. Tak\u0161ne lastnosti tudi posedujejo rastlinski sekundarni presnovki in jih ozna\u010dujemo kot fitokemi\u010dne, fitogene ali fitobioti\u010dne snovi in bi lahko bile zelo primerna zamenjava antibiotikov v prehrani \u017eivali [10,15-17].<\/p>\n\n\n\n

Tanini<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Tanini so kemi\u010dno vodotopni polifenolni presnovki, odkriti po vsem svetu v \u0161tevilnih dru\u017einah vi\u0161jih rastlin [18]. So pomembna skupina fenolnih spojin v rastlinskih izvle\u010dkih, ki imajo biolo\u0161ke u\u010dinke, podobne antibiotikom [16,19]. Tanini spadajo v skupino sekundarnih presnovkov, katerih znana funkcija je obramba rastlin pred rastlinojedi [20] in oku\u017ebami z glivami ter bakterijami [21]. Tanine lahko na podlagi kemijske strukture razvrstimo v \u0161tiri skupine: (i) kondenzirane tanine ali proantocianidine; (ii) HT; (iii) florotanine iz rjavih alg; ter (iv) kompleksirane tanine, konjugirane s kovinami ali beljakovinami [22]. V literaturi jih najpogosteje delijo v dve ve\u010dji skupini: HT, sestavljeni iz galne kisline in glukoze, ter kondenzirani tanini, sestavljeni iz flavonoidov [23,24]. HT delijo v dve podskupini galotaninov in elagitaninov [25]. HT so derivati galne kisline, kjer se le\u2011ta lahko esterificira do enostavnih ve\u010d-galnih estrov glukoze, tako dobimo enostavne galotanine. Z oksidacijo dveh galnih molekul se lahko galotanini pretvorijo v povezane elagitanine. Tako so enostavni elagitanini estri heksahidroksidifenolne kisline. Ti pa v vodnem okolju spontano laktonizirajo v elagno kislino, ki je predstopnja elagitaninov [26-28]. HT lahko hidroliziramo s \u0161ibkimi kislinami do ustreznega sladkornega in kislinskega dela [29], kot so glukoza in galna kislina ter pri elagitaninih \u0161e dodatno elagne kisline [25]. Povpre\u010dna molekulska masa taninov je med 500 \u2013 3000 Daltonov, kar je dovolj majhna velikost, da so tanini topni v vodi. Hkrati se lahko orientirajo med proteinske verige, saj imajo dovolj fenolnih skupin za tvorbo vezi v okolju z odgovarjajo\u010dim pH [23,25]. Prav tako se pojavlja klasifikacija hidrolizabilnih in kondenziranih taninov na polifenole stabilne kemijske strukture (tip A)in variabilne strukture (tip B). Pri tem lahko za tip A dolo\u010dimo natan\u010dno strukturno aktivnost, med katerimi so HT, kot so elagitanini in nekateri galotanini. Za to skupino lahko na molekulski osnovi predvidimo kemi\u010dno, biolo\u0161ko in farmakolo\u0161ko aktivnost [30]. \u017dal je \u0161e vedno splo\u0161no sprejeto dejstvo, da so HT toksi\u010dni v primerjavi s kondenziranimi tanini [28]. Ekstrakti iz trdega lesa, kot sta hrast in kostanj, so \u0161e posebej bogati s HT.<\/p>\n\n\n\n

Povpre\u010dni pra\u0161nato su\u0161en ekstrakt kostanja vsebuje 75 odstotkov HT, 17,6 odstotkov netaninskih snovi, 0,4 odstotkov netopnih snovi, 7,0 odstotkov vode in pH-vrednost, ki zna\u0161a 3,5 [31]. HT delujejo antivirusno, antibakterijsko in antioksidantno v pogojih in vitro [32,33] kot tudi v celicah epitelija prebavil [34,35]. V okolju in vivo se delovanje najpogosteje povezuje z antioksidacijskimi lastnostmi. Pri tem ka\u017eejo razli\u010dne \u0161tudije na mo\u010dno biolo\u0161ko aktivnost v \u010dlove\u0161kem organizmu, ki zajema antitumorske, antimutagene, antiproliferativne, antibaktereijske in antimikoti\u010dne u\u010dinke [26].<\/p>\n\n\n\n

V literaturi navajajo, da HT pospe\u0161ujejo, medtem ko kondenzirani tanini zavirajo absorpcijo glukoze v \u010drevesju [36-38]. Antioksidacijsko, protitumorsko in protimikrobno delovanje taninov v tankem \u010drevesju pra\u0161i\u010dev in podgan [39] pripisujejo biolo\u0161kim u\u010dinkom elagne in galne kisline [40,41]. V skupini elagitaninov dajejo poseben poudarek kastalaginu in vescalaginu [42] ter jima pripisujejo najve\u010djo bioaktivnost. Nekatere komponente taninov pove\u010dajo prepisovanje nekaterih genov [43] in vplivajo na medceli\u010dno signalizacijo [44]. Tako lahko tanini prek indukcije pove\u010danega izra\u017eanja interleukin-1 beta (IL-1\u03b2) in tumor nekrotizirajo\u010dega dejavnika alfa (TNF-\u03b1) pove\u010dajo stabilnost tesnih sti\u010dnic med epitelijskimi celicami v sluznici \u010drevesja ter izbolj\u0161ajo biolo\u0161ko dostopnost drugih esencialnih hranil [45,46].<\/p>\n\n\n\n

Uporaba rastlinskih izvle\u010dkov, ki imajo visok antioksidacijski potencial, skupaj s selektivnim protimikrobnim in protivirusnim delovanjem je zelo za\u017eelena pri rejcih \u017eivali in pridelovalcih zdrave krme. Vendar pomanjkanje znanja o vlogi in biolo\u0161kih vplivih posameznih taninov pri rejnih \u017eivalih ovira njihovo uporabo v sodobni \u017eivinoreji.<\/p>\n\n\n\n

Cilj raziskave<\/strong><\/p>\n\n\n\n

V projektu bomo:<\/p>\n\n\n\n