{"id":29205,"date":"2025-08-04T09:05:05","date_gmt":"2025-08-04T09:05:05","guid":{"rendered":"https:\/\/www.fkbv.um.si\/?p=29205"},"modified":"2025-08-14T13:27:31","modified_gmt":"2025-08-14T13:27:31","slug":"irp38-konzorciji-institucij-znanja-v-podporo-prehodu-kmetijstva-v-zeleno-digitalno-in-podnebno-nevtralno","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.fkbv.um.si\/?p=29205","title":{"rendered":"IRP38 Konzorciji institucij znanja v podporo prehodu kmetijstva v zeleno, digitalno in podnebno nevtralno"},"content":{"rendered":"<div class=\"wp-block-image\">\n<figure class=\"aligncenter size-large\"><img fetchpriority=\"high\" decoding=\"async\" width=\"1024\" height=\"101\" src=\"https:\/\/www.fkbv.um.si\/wp-content\/uploads\/2025\/08\/Komplet-logotipov_barvni-1024x101.jpg\" alt=\"\" class=\"wp-image-29208\" srcset=\"https:\/\/www.fkbv.um.si\/wp-content\/uploads\/2025\/08\/Komplet-logotipov_barvni-1024x101.jpg 1024w, https:\/\/www.fkbv.um.si\/wp-content\/uploads\/2025\/08\/Komplet-logotipov_barvni-300x30.jpg 300w, https:\/\/www.fkbv.um.si\/wp-content\/uploads\/2025\/08\/Komplet-logotipov_barvni-768x76.jpg 768w, https:\/\/www.fkbv.um.si\/wp-content\/uploads\/2025\/08\/Komplet-logotipov_barvni-1536x151.jpg 1536w, https:\/\/www.fkbv.um.si\/wp-content\/uploads\/2025\/08\/Komplet-logotipov_barvni.jpg 1688w\" sizes=\"(max-width: 1024px) 100vw, 1024px\" \/><\/figure>\n<\/div>\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\"><em>Naziv intervencije: <\/em><strong>IRP38 Konzorciji institucij znanja v podporo prehodu kmetijstva v zeleno, digitalno in podnebno nevtralno<\/strong><\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\"><em>Naziv operacije<\/em>:<a><\/a><strong>Konzorcij znanja za ekolo\u0161ko kmetijstvo Slovenije (KEKS): <em>Zmanj\u0161anje razlik v vi\u0161ini pridelkov med ekolo\u0161ko in konvencionalno rastlinsko pridelavo<\/em><\/strong><\/p>\n\n\n<div class=\"wp-block-image\">\n<figure class=\"aligncenter size-full is-resized\"><img decoding=\"async\" width=\"839\" height=\"775\" src=\"https:\/\/www.fkbv.um.si\/wp-content\/uploads\/2025\/08\/Logo-koncni-KEKS_28_7-1.png\" alt=\"\" class=\"wp-image-29214\" style=\"width:277px;height:auto\" srcset=\"https:\/\/www.fkbv.um.si\/wp-content\/uploads\/2025\/08\/Logo-koncni-KEKS_28_7-1.png 839w, https:\/\/www.fkbv.um.si\/wp-content\/uploads\/2025\/08\/Logo-koncni-KEKS_28_7-1-300x277.png 300w, https:\/\/www.fkbv.um.si\/wp-content\/uploads\/2025\/08\/Logo-koncni-KEKS_28_7-1-768x709.png 768w\" sizes=\"(max-width: 839px) 100vw, 839px\" \/><\/figure>\n<\/div>\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\"><em>\u00a0Trajanje:<\/em> <strong>19. 6. 2025 \u2013 18. 6. 2029\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 <\/strong>\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Odobrena sredstva: <strong>1.999.991,92 \u20ac<\/strong><\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Projekt je financiran v okviru intervencije <strong>IRP38<\/strong> Konzorciji institucij znanja v podporo prehodu kmetijstva v zeleno, digitalno in podnebno nevtralno iz <a href=\"https:\/\/skp.si\/skupna-kmetijska-politika-2023-2027\">Strate\u0161kega na\u010drta Skupne kmetijske politike 2023\u20132027<\/a>.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\"><em>Vodja projekta: <\/em><strong>red. prof. dr. Martina Bavec<\/strong><\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\"><strong>Partnerji<\/strong><\/p>\n\n\n\n<ul class=\"wp-block-list\">\n<li>Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede (vodilni partner)<\/li>\n\n\n\n<li>Univerza v Ljubljani, Biotehni\u0161ka fakulteta<\/li>\n\n\n\n<li>Kmetijski in\u0161titut Slovenije<\/li>\n\n\n\n<li>In\u0161titut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije<\/li>\n\n\n\n<li>Univerza na Primorskem, FAMNIT<\/li>\n\n\n\n<li>Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano<\/li>\n\n\n\n<li>KGZS \u2013 Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije<\/li>\n\n\n\n<li>KGZS \u2013 Kmetijsko gozdarski zavod Maribor<\/li>\n\n\n\n<li>KGZS \u2013 Kmetijsko gozdarski zavod Novo mesto<\/li>\n\n\n\n<li>Biotehni\u0161ki center Naklo<\/li>\n\n\n\n<li>Biotehni\u0161ka \u0161ola Maribor<\/li>\n\n\n\n<li>Visoka \u0161ola za upravljanje pode\u017eelja Grm Novo mesto<\/li>\n\n\n\n<li>Zveza dru\u0161tev ekolo\u0161kih kmetov Slovenije<\/li>\n\n\n\n<li>Ekosemena, in\u0161titut za ekolo\u0161ke raziskave in trajnostni razvoj<\/li>\n\n\n\n<li>Umanotera, slovenska fundacija za trajnostni razvoj<\/li>\n\n\n\n<li>Ekolo\u0161ko kmetijstvo in izobra\u017eevanje \u00bbZlate misli\u00ab, Matja\u017e Turinek, s. p.<\/li>\n\n\n\n<li>Biodinami\u010dna kmetija \u010cerneli\u010d<\/li>\n\n\n\n<li>Ekolo\u0161ka kmetija Gramona<\/li>\n\n\n\n<li>Ekolo\u0161ka kmetija Bonistra<\/li>\n\n\n\n<li>Ekolo\u0161ka kmetija Vegerila<\/li>\n\n\n\n<li>Ekolo\u0161ka kmetija Podgraj\u0161ek<\/li>\n\n\n\n<li>Ekolo\u0161ka kmetija \u0160libar<\/li>\n\n\n\n<li>Ekolo\u0161ka kmetija Oblak<\/li>\n\n\n\n<li>Ekolo\u0161ka kmetija Zupan\u010di\u010d<\/li>\n\n\n\n<li>Ekolo\u0161ka kmetija Puk\u0161i\u010d<\/li>\n\n\n\n<li>Ekolo\u0161ka kmetija Topolovec<\/li>\n\n\n\n<li>Amarant kooperativa, d. o. o.<\/li>\n\n\n\n<li>Ekolo\u0161ka kmetija Ocepek<\/li>\n\n\n\n<li>Ekolo\u0161ka kmetija \u0160umenjak<\/li>\n<\/ul>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\"><strong>Kratek opis<\/strong><\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\"><strong>Skladno z namenom intervencije se v Konzorcij znanja za ekolo\u0161ko kmetijstvo Slovenije (KEKS) povezuje 29 partnerjev<\/strong>, od tega tri fakultete iz treh univerz, trije raziskovalni javni zavodi ,ena visoka in &nbsp;ena vi\u0161ja \u0161ola ter ena srednja kmetijska \u0161ola, javna slu\u017eba kmetijskega svetovanja v okviru KGZS in pri dveh zavodih, dve nevladni organizaciji v javnem interesu za podro\u010dje kmetijstva&nbsp; in okolja, dve zasebni organizaciji s podro\u010dja semenarstva (zavod in kooperativa) in 13 v kontrolo ter certificiranje ekolo\u0161kega kmetijstva vklju\u010denih KMG razli\u010dnih pridelovalnih usmeritev v okviru rastlinske pridelave (poljedelstvo, zelenjadarstvo na prostem in v za\u0161\u010ditnem prostoru, sadjarstvo, semenarstvo, drevesni\u010darstvo, jagodi\u010devje s poudarkom na jagodah v za\u0161\u010ditenem prostoru in novim jagodi\u010devjem \u2013 haskap jagodami, zeli\u0161\u010da, oljke, vinska trta)&nbsp; in tudi razli\u010dnih smeri\/konceptov v okviru ekolo\u0161ke pridelave (tudi biodinami\u010dna pridelava, regenerativno kmetijstvo, pridelava brez oranja, pridelava brez \u017eivinskih gnojil,&#8230;). Razli\u010dni koncepti organiziranja vklju\u010denih KMG, njihovih pristopov tr\u017eenja in inovativnih re\u0161itev bodo lahko motivacija mnogim drugim KMG, ki danes \u0161e niso prepri\u010dani o uspe\u0161nosti ekolo\u0161ke pridelave.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Tako zasnovano partnerstvo, ki povezuje relevantne institucije znanja v okviru AKIS, tematiko KEKS, ustrezne NVO ter \u0161ir\u0161e prepoznane ekolo\u0161ke in biodinami\u010dne kmetije, omogo\u010da <strong>razvoj novega znanja glede na nekatere \u017ee identificirane potrebe kmetov ter njegovo izmenjavo in uporabo, nadgrajeno v okviru preskusno-demonstracijskih centrov<\/strong> in njihovih aktivnosti, kar bo podlaga za doseganje ciljev intervencije. K temu bo pripomogla predvsem <strong>nabava raziskovalne opreme v okviru poskusno-demonstracijskih centrov pri vklju\u010denih institucijah in v njihovih raziskovalnih laboratorijih<\/strong>. Nova infrastruktura bo okrepila skupne zmogljivosti partnerjev za u\u010dinkovitej\u0161i razvoj, izmenjavo, prenos in uporabo znanj ter inovacij na podro\u010dju ekolo\u0161kega kmetijstva; ob njegovi \u0161iritvi z obstoje\u010dih 12 % kmetijskih obdelovalnih povr\u0161in na 18 %, kot je nacionalni cilj do 2027, ali celo na 25 %, kot je cilj EU do leta 2030, bo to najve\u010dji mogo\u010di prispevek k bolj zelenemu, odpornemu in podnebno nevtralnemu kmetijstvu. Digitalno podprte re\u0161itve, nove, satelitsko vodene in robotizirane tehnike in re\u0161itve, zlasti v oskrbi rastlin in uravnavanju plevelov, ki bodo predstavljene v naslednjih letih v okviru demonstracijskih prikazov vsem zainteresiranim&nbsp; v Sloveniji, bodo dodaten prispevek k posodabljanju slovenskega kmetijstva. <strong><\/strong><\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\"><strong>Osnovno vodilo aktivnosti KEKS je, da je mogo\u010de vse izsledke, inovacije, nove re\u0161itve, dognanja, ki so primerna in dovoljena v ekolo\u0161kem kmetijstvu, uporabiti tudi v vseh drugih kmetijskih pridelovalnih sistemih.<\/strong> Tako bodo na vse dogodke glede na razli\u010dne kmetijske panoge povabljeni poleg ekolo\u0161kih KMG tudi vsi drugi zainteresirani KMG \u2013 \u0161e zlasti z za\u0161\u010ditenih obmo\u010dij s posebnim poudarkom na vodovarstvenih obmo\u010djih. Najpomembnej\u0161a <strong>dodana vrednost KEKS<\/strong> bo morebitna preusmeritev kmetij v ekolo\u0161ko pridelovanje in vklju\u010ditev v kontrolo na podlagi novo pridobljenih znanj KMG, uspe\u0161nega prenosa v okviru AKIS, izvedenih predavanj\/delavnic in ogledov prikazov na vklju\u010denih raznovrstnih kmetijah ter ob ve\u010djih demonstracijah zlasti za ekolo\u0161ko kmetijstvo neobhodne sodobne kmetijske mehanizacije. Nujnost izbolj\u0161av razli\u010dnih tehnologij za potrebe ekolo\u0161kega kmetijstva, zlasti s podro\u010dja oskrbe in nege rastlin, varstva rastlin, uvedbe namakanja in zastiranja tal, izbolj\u0161anja razpolo\u017eljivosti ustreznih sort ter ekolo\u0161ko pridelanih semen in sadilnega materiala ter nabave ustrezne opreme, ki je primerna za specifi\u010dnosti in razmere KMG v Sloveniji, so tiste potrebe kmetov, ki smo jih partnerji zaznali in identificirali ob spremljanju in soustvarjanju ekolo\u0161kega kmetijstva v Sloveniji v preteklih letih.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Glavni fokus KEKS je ekolo\u0161ka rastlinska pridelava. Glede na poznavanje stanja kmetijske pridelave v praksi in samooskrbnosti v Sloveniji, glede na potenciale in strate\u0161ke dokumente v RS, EU in \u0161ir\u0161e (OZN cilji trajnosti do 2030) smo definirali 5 vertikalnih podro\u010dij oziroma delovnih sklopov (DS) delovanja in 5 horizontalnih podro\u010dij, ki bodo vklju\u010dena v ve\u010dini DS (shema).<\/p>\n\n\n\n<figure class=\"wp-block-table\"><table class=\"has-fixed-layout\"><tbody><tr><td>DS 1: <strong>POLJEDELSTVO ZELENJADARSTVO<\/strong><\/td><td>DS 2: <strong>EKOLO\u0160KO KMETIJSTVO NA VV0<\/strong><\/td><td>DS 3: <strong>SEMENARSTVO IN \u017dLAHTNJENJE<\/strong><\/td><td>DS 4: <strong>ZELI\u0160\u010cA<\/strong><\/td><td>DS 5: <strong>SADJARSTVO<\/strong><\/td><\/tr><tr><td colspan=\"5\"><strong>Rodovitnost tal in prehrana rastlin<\/strong><\/td><\/tr><tr><td colspan=\"5\"><strong>Nega in krepitev rastlin, varstvo rastlin pred \u0161kodljivimi organizmi<\/strong><\/td><\/tr><tr><td colspan=\"5\"><strong>Uravnavanje plevelov<\/strong><\/td><\/tr><tr><td colspan=\"5\"><strong>Prilagajanje podnebnim spremembam<\/strong><\/td><\/tr><tr><td colspan=\"5\"><strong>Uvajanje digitalizacije in robotizacije<\/strong><\/td><\/tr><\/tbody><\/table><\/figure>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Osnovni <strong>problem<\/strong> in kon\u010dni <strong>cilj <\/strong>vseh aktivnosti&nbsp; v okviru&nbsp; KEKS je prispevati k <strong><u>zmanj\u0161anju razlik v pridelkih med ekolo\u0161ko in konvencionalno pridelavo<\/u> <\/strong>in s tem <strong><u>pove\u010dati interes za preusmeritve <\/u><\/strong>KMG v ekolo\u0161ko kmetijstvo, da bi dosegli cilje Strate\u0161kega na\u010drta RS in Skupne kmetije politike EU in Strategije F2F. S pove\u010danjem povr\u0161in pod ekolo\u0161kim kmetijstvom se neposredno pripomore doseganju ostalih ciljev kmetijstva, varovanja narave in okolja ob hkratnem pozitivnem vplivu na ekonomski polo\u017eaj pode\u017eelja ter ve\u010djo dostopnost lokalnih ekolo\u0161kih pridelkov. kar je bilo \u017ee v dosedanjih raziskavah velikokrat dokazano. &nbsp;<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\"><strong>Cilji konzorcija KEKS<\/strong><\/p>\n\n\n\n<figure class=\"wp-block-table\"><table class=\"has-fixed-layout\"><tbody><tr><td><strong>Povezati institucije znanja v okviru sistema AKIS in (d) pospe\u0161iti izmenjavo in prenos tega znanja do kmetov in drugih dele\u017enikov v sistemu AKIS.<\/strong><strong><\/strong> <strong>Cilj 1: <\/strong>U\u010dinkovit prenos znanja znotraj konzorcija.<\/td><\/tr><tr><td><strong>Cilj 2: <\/strong>U\u010dinkovit prenos znanja izven konzorcija.<strong><\/strong><\/td><\/tr><tr><td><strong>Z nalo\u017ebami vzpostaviti oziroma nadgraditi poskusno-demonstracijsko infrastrukturo za razvoj, prenos, izmenjavo in uporabo znanja, ki je v skupni uporabi vseh \u010dlanov konzorcija.<\/strong><strong><\/strong> <strong>Cilj 3: <\/strong>Hitrej\u0161e in u\u010dinkovitej\u0161e re\u0161evanje tehnolo\u0161kih vrzeli na podro\u010dju ekolo\u0161kega kmetijstva.<strong><\/strong><\/td><\/tr><tr><td><strong>Cilj 4: <\/strong>Delujo\u010di centri za dodelavo semen, nove tehnologije v poljedelstvu in zelenjadarstvu, zeli\u0161\u010darstvu in sadjarstvu. <strong>Razviti znanje s poudarkom na potrebah kmetov.<\/strong><strong><\/strong><\/td><\/tr><tr><td><strong>Cilj 5:<\/strong> Preizku\u0161anje potencialno primernih tehnologij in praks v ekolo\u0161kem kmetijstvu.<\/td><\/tr><tr><td><strong>Razvoj, izmenjava in prenos sistemskih re\u0161itev na ravni sistema kmetijske pridelave, ki pove\u010dujejo trajnost in odpornost tega sistema v smeri prehoda v zeleno, odporno, digitalno in podnebno nevtralno kmetijstvo.<\/strong><strong><\/strong><\/td><\/tr><tr><td><strong>Cilj 6:<\/strong> Pridelovalcem ponuditi sistemske re\u0161itve v ekolo\u0161ki pridelavi, ki upo\u0161tevajo tudi druge okoljevarstvene standarde.<\/td><\/tr><\/tbody><\/table><\/figure>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\"><strong>Pri\u010dakovani rezultati konzorcija KEKS<\/strong><\/p>\n\n\n\n<figure class=\"wp-block-table\"><table class=\"has-fixed-layout\"><tbody><tr><td><strong>Pri\u010dakovani rezultati<\/strong><\/td><td><strong>Opis na\u010drtovanih rezultatov<\/strong><\/td><td>&nbsp;<\/td><\/tr><tr><td><strong>Zmanj\u0161ane razlike v pridelku med ekolo\u0161ko in konvencionalno pridelavo<\/strong><strong><\/strong><\/td><td colspan=\"2\">Z uvajanjem inovativnih, digitaliziranih kmetijskih praks&nbsp; bomo prispevali k ve\u010dji primerljivosti pridelkov med obema sistemoma. Nosilcem KMG bomo omogo\u010dili dostop do znanj ter orodij, ki bodo pripomogla k ve\u010dji produktivnosti in okoljski u\u010dinkovitosti.<\/td><\/tr><tr><td><strong>Pove\u010danje povr\u0161in, vklju\u010denih v kontrolo ekolo\u0161kega kmetijstva na VVO<\/strong><strong><\/strong><\/td><td colspan=\"2\">Konzorcij KEKS bo prispeval k ve\u010djemu vklju\u010devanju kmetijskih povr\u0161in v ekolo\u0161ko kmetijstvo, kar bo omogo\u010dilo \u0161ir\u0161o uporabo trajnostnih kmetijskih praks na VVO, tudi na konvencionalnih kmetijah. S podporo kmetom pri prehodu na ekolo\u0161ko pridelavo, vklju\u010dno z izobra\u017eevanjem in svetovanjem, prikazom novih tehnologij zatiranja plevelov bo konzorcij prispeval k izbolj\u0161anju kakovosti pitne vode.<\/td><\/tr><tr><td><strong>Vzpostavitev sodelovanja med \u017elahtnitelji, vzdr\u017eevalci sort, semenarsko hi\u0161o in ekolo\u0161kimi kmeti<\/strong><strong><\/strong><\/td><td colspan=\"2\">V procesu testiranj razli\u010dnih lastnosti ekolo\u0161kega semenskega materiala iz tujine in primerjavo z lokalnimi sortami ter v Sloveniji razvitimi ekolo\u0161kimi heterogenimi materiali bomo vzpostavili sodelovanje in prenos informacij ter znanja med razli\u010dnimi vklju\u010denimi dele\u017eniki. &nbsp; &nbsp;<\/td><\/tr><tr><td><strong>Izdelan slovenski atlas talnega mikrobioma <\/strong><strong><\/strong><\/td><td colspan=\"2\">Tak atlas bo osnova za razumevanje lokalnih talnih agroekosistemov ter za iskanje trajnostnih, na mikrobih temelje\u010dih re\u0161itev za slovensko kmetijstvo. Konzorcij bo ponudil temelje za zbiranje talnih vzorcev, ki bodo mikrobiolo\u0161ko ovrednoteni \u2013 mikrobna biodiverziteta, merjenje aktivnosti, zbirka relevantnih mikroorganizmov.<\/td><\/tr><tr><td><strong>Vzpostavitev ekolo\u0161kega pilotnega nasada hru\u0161k in \u010de\u0161enj za potrebe raziskav in demonstracij ter dolo\u010ditev optimalnih pogojev pridelave z vidika sen\u010denja nasada in skladi\u0161\u010denja haskap jagod<\/strong><strong><\/strong><\/td><td colspan=\"2\">Vzpostavitev ekolo\u0161kega pilotnega nasada hru\u0161k in \u010de\u0161enj bo omogo\u010dila raziskave in demonstracije za izbolj\u0161anje trajnostne pridelave teh vrst sadja v Sloveniji. Z vpeljavo tehnolo\u0161kih re\u0161itev za zmanj\u0161anje vro\u010dinskega stresa bomo preizkusili razli\u010dne na\u010dine hlajenja in sen\u010denja nasadov haskap. S tem bomo posku\u0161ali podalj\u0161ati prisotnost listov na grmih in zmanj\u0161ati po\u0161kodbe listov zaradi son\u010dnih o\u017eigov. Ugotavljali bomo primernosti razli\u010dnih pogojev skladi\u0161\u010denja plodov haskap jagode za namen podalj\u0161anja kakovosti in skladi\u0161\u010dne ter poli\u010dne kakovosti. Na ta na\u010din bomo dobili rezultate, katera temperatura, vla\u017enost in sestava atmosfere so najprimernej\u0161e za skladi\u0161\u010denje plodov haskap jagod.<\/td><\/tr><tr><td><strong>U\u010dinkovita uvedba biostimulantov kot alternativni vir du\u0161ika v ekolo\u0161ki pridelavi vrtnin<\/strong><strong><\/strong><\/td><td colspan=\"2\">Na\u010drtovani rezultati vklju\u010dujejo razvoj in optimizacijo uporabe biostimulantov kot alternativnega vira du\u0161ika v ekolo\u0161ki pridelavi vrtnin. Pri\u010dakujemo bolj\u0161e izkori\u0161\u010danje hranil, predvsem du\u0161ika, in s tem zagotovitev zadostne preskrbe z du\u0161ikom v ekolo\u0161ki pridelavi vrtnin. Z raziskavami bomo zagotovili konkretne smernice za pridelovalce, kako pravilno uporabljati biostimulante za izbolj\u0161anje rasti in produktivnosti vrtnin v ekolo\u0161ki pridelavi.<\/td><\/tr><tr><td><strong>Izbrani genotipi navadne arnike in smilja, nabor preizku\u0161enih materialov za zastiranje tal ter navodila za dodelavo zeli\u0161\u010d (su\u0161enje, destilacija)<\/strong><strong><\/strong><\/td><td colspan=\"2\">Z zbiranjem avtohtonih populacij navadne arnike in smilja bomo postavili selekcijski nasad, v katerem bodo posajene tudi komercialne sorte. Ugotavljanje primernosti v na\u0161ih pridelovalnih razmerah posameznih populacij za pridelavo glede koli\u010dine in kakovosti pridelka, dovzetnosti na bolezni in \u0161kodljivce bo pomemben projektni rezultat. Prou\u010devali bomo primernosti razli\u010dnih zastirk za zastiranje zlasti medvrstnega prostora pri pridelavi zeli\u0161\u010d. S prou\u010devanjem su\u0161ilnih in destilacijskih parametrov bomo z novo nabavljeno su\u0161ilnico in destilatorjem izdelali navodila za dodelavo ve\u010djih koli\u010din zeli\u0161\u010d naenkrat.<\/td><\/tr><tr><td><strong>Razvoj tehnologije kompostiranja<\/strong><strong><\/strong> <strong>in vpeljava metodike za oceno mikrobiolo\u0161ke pestrosti tal, kompostov ter teko\u010dih kompostnih dodatkov<\/strong><strong><\/strong><\/td><td colspan=\"2\">Na\u010drtovani rezultat je razvoj izdelave biolo\u0161ko polnovrednih kompostov in teko\u010dih kompostnih dodatkov z optimalno sestavo organizmov s ciljem apliciranja na\/v tla zaradi pove\u010danja biotske pestrosti tal, izbolj\u0161anja odpornosti tal in zdravja rastlin. Na\u010drtovani rezultati vklju\u010dujejo vpeljavo metodike za ugotavljanje kakovosti tal, kompostov in teko\u010dih kompostnih dodatkov v smislu dolo\u010ditve raznovrstnosti, \u0161tevil\u010dnosti ter razmerij med skupinami organizmov (bakterije, glive, enoceli\u010dni organizmi, koristne nematode). Na\u010drtovana je postavitev poskusov za primerjavo pridelave kmetijskih rastlin.<\/td><\/tr><\/tbody><\/table><\/figure>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Naziv intervencije: IRP38 Konzorciji institucij znanja v podporo prehodu kmetijstva v zeleno, digitalno in podnebno nevtralno Naziv operacije:Konzorcij znanja za ekolo\u0161ko kmetijstvo Slovenije (KEKS): Zmanj\u0161anje razlik v vi\u0161ini pridelkov med ekolo\u0161ko in konvencionalno rastlinsko pridelavo \u00a0Trajanje: 19. 6. 2025 \u2013 18. 6. 2029\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 \u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Odobrena sredstva: 1.999.991,92 \u20ac Projekt je financiran v okviru intervencije IRP38 [&hellip;]<\/p>\n","protected":false},"author":96,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"ocean_post_layout":"","ocean_both_sidebars_style":"","ocean_both_sidebars_content_width":0,"ocean_both_sidebars_sidebars_width":0,"ocean_sidebar":"","ocean_second_sidebar":"","ocean_disable_margins":"enable","ocean_add_body_class":"","ocean_shortcode_before_top_bar":"","ocean_shortcode_after_top_bar":"","ocean_shortcode_before_header":"","ocean_shortcode_after_header":"","ocean_has_shortcode":"","ocean_shortcode_after_title":"","ocean_shortcode_before_footer_widgets":"","ocean_shortcode_after_footer_widgets":"","ocean_shortcode_before_footer_bottom":"","ocean_shortcode_after_footer_bottom":"","ocean_display_top_bar":"default","ocean_display_header":"default","ocean_header_style":"","ocean_center_header_left_menu":"","ocean_custom_header_template":"","ocean_custom_logo":0,"ocean_custom_retina_logo":0,"ocean_custom_logo_max_width":0,"ocean_custom_logo_tablet_max_width":0,"ocean_custom_logo_mobile_max_width":0,"ocean_custom_logo_max_height":0,"ocean_custom_logo_tablet_max_height":0,"ocean_custom_logo_mobile_max_height":0,"ocean_header_custom_menu":"","ocean_menu_typo_font_family":"","ocean_menu_typo_font_subset":"","ocean_menu_typo_font_size":0,"ocean_menu_typo_font_size_tablet":0,"ocean_menu_typo_font_size_mobile":0,"ocean_menu_typo_font_size_unit":"px","ocean_menu_typo_font_weight":"","ocean_menu_typo_font_weight_tablet":"","ocean_menu_typo_font_weight_mobile":"","ocean_menu_typo_transform":"","ocean_menu_typo_transform_tablet":"","ocean_menu_typo_transform_mobile":"","ocean_menu_typo_line_height":0,"ocean_menu_typo_line_height_tablet":0,"ocean_menu_typo_line_height_mobile":0,"ocean_menu_typo_line_height_unit":"","ocean_menu_typo_spacing":0,"ocean_menu_typo_spacing_tablet":0,"ocean_menu_typo_spacing_mobile":0,"ocean_menu_typo_spacing_unit":"","ocean_menu_link_color":"","ocean_menu_link_color_hover":"","ocean_menu_link_color_active":"","ocean_menu_link_background":"","ocean_menu_link_hover_background":"","ocean_menu_link_active_background":"","ocean_menu_social_links_bg":"","ocean_menu_social_hover_links_bg":"","ocean_menu_social_links_color":"","ocean_menu_social_hover_links_color":"","ocean_disable_title":"default","ocean_disable_heading":"default","ocean_post_title":"","ocean_post_subheading":"","ocean_post_title_style":"","ocean_post_title_background_color":"","ocean_post_title_background":0,"ocean_post_title_bg_image_position":"","ocean_post_title_bg_image_attachment":"","ocean_post_title_bg_image_repeat":"","ocean_post_title_bg_image_size":"","ocean_post_title_height":0,"ocean_post_title_bg_overlay":0.5,"ocean_post_title_bg_overlay_color":"","ocean_disable_breadcrumbs":"default","ocean_breadcrumbs_color":"","ocean_breadcrumbs_separator_color":"","ocean_breadcrumbs_links_color":"","ocean_breadcrumbs_links_hover_color":"","ocean_display_footer_widgets":"default","ocean_display_footer_bottom":"default","ocean_custom_footer_template":"","ocean_post_oembed":"","ocean_post_self_hosted_media":"","ocean_post_video_embed":"","ocean_link_format":"","ocean_link_format_target":"self","ocean_quote_format":"","ocean_quote_format_link":"post","ocean_gallery_link_images":"on","ocean_gallery_id":[],"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[],"post_folder":[],"class_list":["post-29205","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-uncategorized","entry"],"publishpress_future_action":{"enabled":false,"date":"2026-06-01 02:04:05","action":"change-status","newStatus":"draft","terms":[],"taxonomy":"category","extraData":[]},"publishpress_future_workflow_manual_trigger":{"enabledWorkflows":[]},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.fkbv.um.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/29205","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.fkbv.um.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.fkbv.um.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.fkbv.um.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/96"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.fkbv.um.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=29205"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/www.fkbv.um.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/29205\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":29526,"href":"https:\/\/www.fkbv.um.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/29205\/revisions\/29526"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.fkbv.um.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=29205"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.fkbv.um.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=29205"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.fkbv.um.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=29205"},{"taxonomy":"post_folder","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.fkbv.um.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fpost_folder&post=29205"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}