{"id":1520,"date":"2021-11-28T15:15:45","date_gmt":"2021-11-28T15:15:45","guid":{"rendered":"http:\/\/fkbv2.um.si\/?p=1520"},"modified":"2021-11-28T15:15:47","modified_gmt":"2021-11-28T15:15:47","slug":"vpliv-hranjenja-licink-hibridov-sviloprejke-bombyx-mori-l-z-listi-starih-lokalnih-madzarskih-in-slovenskih-genotipov-murv-morus-alba-l-na-razvoj-in-zdravstveni-status-licink","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.fkbv.um.si\/?p=1520","title":{"rendered":"Vpliv hranjenja li\u010dink hibridov sviloprejke (Bombyx mori L.) z listi starih lokalnih mad\u017earskih in slovenskih genotipov murv (Morus alba L.) na razvoj in zdravstveni status li\u010dink"},"content":{"rendered":"\n
\"logo<\/figure><\/div>\n\n\n\n
\"logo<\/figure><\/div>\n\n\n\n

Skupni mad\u017earsko slovenski projekt<\/h2>\n\n\n\n

 
Vpliv hranjenja li\u010dink hibridov sviloprejke (Bombyx mori<\/em> L.) z listi starih lokalnih mad\u017earskih in slovenskih genotipov murv (Morus alba<\/em> L.) na razvoj in zdravstveni status li\u010dink<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Influence of feeding silkmoth (Bombyx mori<\/em> L.) hybrid larvae with leaves of old local Hungarian and Slovenian mulberry (Morus alba<\/em> L.) genotypes on the development and health status of larvae<\/strong><\/p>\n\n\n\n

The english version of the project’s description is available on http:\/\/murve.um.si\/en\/bilateralni-2\/<\/a>.<\/p>\n\n\n\n

\u0160ifra projekta:<\/strong> N1-0041
Trajanje projekta:<\/strong> 1. 1. 2016 \u2013 31. 12. 2018<\/p>\n\n\n\n

Vodji projekta:<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Mad\u017earski partner: dr. Rebeka Lucijana Ber\u010di\u010d<\/p>\n\n\n\n

Slovenski partner: dr. Andreja Urbanek Krajnc
 <\/p>\n\n\n\n

Nosilni raziskovalni organizaciji:<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede<\/p>\n\n\n\n

Veterinarska univerza Budimpe\u0161ta<\/p>\n\n\n\n

<\/p>\n\n\n\n

Projekt financirata:<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Nemzeti kutat\u00e1si fejleszt\u00e9si \u00e9s innov\u00e1ci\u00f3s hivatal, NKFIH (v vlogi vodilne agencije)<\/p>\n\n\n\n

Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, ARRS<\/p>\n\n\n\n

<\/p>\n\n\n\n

Povzetek
 <\/strong>
Svila, ki se pridobiva iz zapredka murvine sviloprejke (Bombyx mori<\/em> L.), je od nekdaj cenjeno naravno vlakno. Li\u010dinke sviloprejke so monofagi, ki se hranijo z listi murve (Morus<\/em> spp. L., Moraceae). Znanih je ve\u010d kot 68 vrst murv, med katerimi je bela murva (Morus alba<\/em>) najprimernej\u0161a za hranjenje gosenic murvine sviloprejke. Murva se je skozi tiso\u010dletja raz\u0161irila na \u0161iroko obmo\u010dje tropskih, subtropskih in zmernih obmo\u010djih. O nekdanjem svilogojstvu pri\u010dajo preostala murvina drevesa v naseljih in pokrajini. Ker se mad\u017earska in slovenska kulturna krajina, posebno v obdobju po drugi svetovni vojni, ni tako korenito spremenila, so se tod ohranile \u0161tevilne ve\u010dstoletne murve, katerih genotipi so za evropski prostor izjemni, saj odra\u017eajo dru\u017ebeno-ekonomsko in politi\u010dno zgodovino nekdanje avstro-ogrske monarhije. Hkrati predstavljajo dragocen genetski vir, saj so se skozi stoletja prilagodili tukaj\u0161njim podnebnim razmeram. Vzpostavitev kolekcije in molekulsko vrednotenje teh genotipov bi lahko pomembno prispevalo k trajnostnemu gojenju murv za potrebe nara\u0161\u010dajo\u010dega povpra\u0161evanja po svili, \u0161e posebej ekolo\u0161ko pridelani. Podatki o \u0161tevilu starodavnih murv, ki pripadajo rodu M. alba<\/em> in M. nigra<\/em>, so na Mad\u017earskem in v Sloveniji nepopolni, saj njihova genetska struktura \u0161e ni bila predmet raziskav. Dolo\u010devanje starih lokalnih murv na podlagi morfolo\u0161ko-fenolo\u0161kih lastnosti je te\u017eavno in nezanesljivo. Na genetsko raznolikost vpliva njihov izvor in med drugim tudi razli\u010dno izra\u017eanje spolov med vrstami in sortami, saj so murve enodomne ali dvodomne rastline. Ve\u010dina danes gojenih murv v Evropi (Italija, Francija, Bolgarija in Poljska) izvira iz azijskih dr\u017eav, prete\u017eno iz Indije, Kitajske, Tajske in Japonske. Molekulske analize s pomo\u010djo AFLP markerjev so nekoliko osvetlile njihov izvor. Navedbe o \u0161tevil\u010dnosti starodavnih lokalnih murv v posameznih regijah Mad\u017earske in Slovenije so nepopolne in njihova sistematska pripadnost \u0161e nejasna.<\/p>\n\n\n\n

Glavne prednostne naloge slovenskega dela predlaganega projekta so vzor\u010denje, molekulska karakterizacija, ohranjanje in razmno\u017eevanje starih lokalnih genotipov murv iz razli\u010dnih eko-geografskih regij Mad\u017earske in Slovenije, ki sovpadajo z razvojem svilogojstva v preteklosti. Predhodne molekulske raziskave \u0161tevilnih avtorjev nakazujejo, da bomo s pomo\u010djo molekulski markerjev, AFLP in SSR, potencialno najbolje opredelili genetsko raznolikost murv na Mad\u017earskem in v Sloveniji.<\/p>\n\n\n\n

V pet tiso\u010d letih selekcije sviloprejke B. mori<\/em> za proizvodnjo ve\u010djih in kvalitetnej\u0161ih svilenih zapredkov je le ta postala glede pre\u017eivetja, hranjenja in razmno\u017eevanja popolnoma odvisna od ljudi. Ob tem so li\u010dinke B. mori<\/em> postale zelo ob\u010dutljive na \u0161tevilne dejavnike okolja in dovzetne za mnoge vrste bolezni, zlasti v povezavi s kakovostjo hrane sviloprejk.
Po ustanovitvi zbirke starih lokalnih mad\u017earskih in slovenskih genotipov murv in opisu njihove filogenije bo eden glavnih ciljev predlagane raziskave biokemijska dolo\u010ditev primarnih (sladkorji, beljakovine, aminokisline) in sekundarnih metabolitov (fenoli, askorbat, glutation) v listih starih lokalnih genotipov. Mad\u017earski del projekta je nato osredoto\u010den na preu\u010devanje u\u010dinkov hranjenja li\u010dink z murvinim listjem na razvoj in zdravstveno stanje li\u010dink. S kvantitativno metodo bo dolo\u010dena vsebnost razli\u010dnih bakterij v sviloprejkah brez in s klini\u010dnimi znaki bolezni, pri \u010demer bo poseben poudarek namenjen morebitni oku\u017ebi z mikoplazmo. Razvoj modelnega sistema, ki vklju\u010dujeB. mori<\/em> in njene specifi\u010dne bakterije, bi nam pomagal preu\u010diti u\u010dinke osnovnih dejavnikov okolja (temperature, vla\u017enost, prehrana) na razmno\u017eevanje bakterij in izra\u017eanje genov, povezanih s prirojeno odpornostjo insektov. Ob tem bi v zgoraj omenjenem sistemu dolo\u010dili tudi u\u010dinek nevraminidaz izbranih bakterij na razli\u010dna tkiva sviloprejke.<\/p>\n\n\n\n

Ob zaklju\u010dku projekta bodo odbrani in razmno\u017eeni tisti genotipi starih lokalnih sort murv, ki so glede hranilne vrednosti in ugodnega vpliva na zdravstveno stanje sviloprejk najbolj ugodni za trajnostno, ekolo\u0161ko gojenje sviloprejk in proizvodnjo svile. Rezultati predlaganega projekta bodo v veliko korist za ponovno vzpostavitev trajnostnega in ekolo\u0161ko sprejemljivej\u0161ega svilogojstva.<\/p>\n\n\n\n

Izhodi\u0161\u010de problema
 <\/strong>
Bakterijske bolezni pomembno vplivajo na u\u010dinkovitost gojenja sviloprejk in proizvodnjo svile, vendar ve\u010d vidikov bakterijskih bolezni sviloprejk (diagnostika, vloga aktivnosti bakterijskih nevraminidaz) ni v celoti raziskanih. Prehrana ima pomembno vlogo pri vitalnosti in imunskem odzivu sviloprejke, vendar pa je malo znanega o vplivih kakovosti krme na odpornost proti bakterijskim boleznim. Na\u0161a hipoteza je, da je hranjenje hibridnih li\u010dink sviloprejke z listi izbranih starih lokalnih mad\u017earskih in slovenskih genotipov murv z visoko vsebnostjo nekaterih klju\u010dnih primarnih in sekundarnih metabolitov pozitivno vpliva na razvoj, splo\u0161no zdravstveno stanje, imunsko odzivnost sviloprejke in proizvodnjo svile. Stari genotipi murv so dragoceni genski viri najbolje prilagojeni specifi\u010dnim podnebnim razmeram z zna\u010dilno kvalitativno in kvantitativno sestavo metabolitov. Informacije o \u0161tevilu ohranjenih starih genotipov murv na Mad\u017earskem in v Sloveniji ter njihova taksonomska razvrstitev na ravni vrste in ni\u017ejih taksonomskih nivojev je nezanesljiva in nepopolna. Kooperativno sodelovanje obeh partnerjev bo pripomoglo odgovoriti na klju\u010dna vpra\u0161anja, ali se stari, lokalni genotipi murv razlikujejo v sestavi primarni in sekundarnih metabolitov, in ali te razlike pomembno vplivajo na razvoj li\u010dink, proizvodnjo svilene niti, in odpornost B. mori na bakterijske bolezni. \u0160tudije so lahko tudi odgovor, ali ima aktivnost bakterijske nevraminidaze vpliv na razvoj klini\u010dnih znakov in patolo\u0161kih lezij.<\/p>\n\n\n\n

Cilji projekta<\/strong><\/p>\n\n\n\n

1. Kvalitativno in kvantitativno analizirati bakterijske oku\u017ebe klini\u010dno zdravih in obolelih sviloprejk. Poseben poudarek bo na zaznavanju mikoplazem.<\/p>\n\n\n\n

2. Zaznavati aktivnost encima nevraminidaze patogenih bakterij, izoliranih iz B. mori<\/em>.<\/p>\n\n\n\n

3. Na patosistemu B. mori<\/em> in njenimi specifi\u010dnimi bakterijami bomo razviti modelni sistem, na katerem bo mo\u017eno prou\u010devati u\u010dinek krme na bakterijsko namno\u017eevanje, razvoj klini\u010dnih znakov oku\u017ebe in izra\u017eanje genov, povezanih z imunsko odpornostjo.<\/p>\n\n\n\n

4. Vzpostavitev digitalne knji\u017enice in zemljevida z lokacijami murv.<\/p>\n\n\n\n

5. Razmno\u017eiti in ohraniti stare lokalne genotipe murv iz razli\u010dnih eko-geografskih regij Slovenije in Mad\u017earske, ki so bile v preteklosti povezane s svilogojstvom.<\/p>\n\n\n\n

6. S pomo\u010djo molekularnih analiz (AFLP, SSR) razlikovati lokalne slovenske in mad\u017earske lokalne genotipe murv.<\/p>\n\n\n\n

7. Kvalitativno in kvantitativno analizirati pomembnej\u0161e primarne (sladkorji, beljakovine, aminokisline) in sekundarne metabolite (fenoli, askorbat, glutation) v listih razli\u010dnih lokalnih genotipov murv. Hkrati \u017eelimo ugotoviti povezavo med navedenimi metaboliti in aktivnostjo sviloprejk, ki se z njimi hranijo (u\u010dinkovitost presnove hranil, rast in pre\u017eivetje mladih larv, pridelek svile, kvaliteto svilnih niti) ter zdravstvenim statusom larv (odpornost na patogene in oku\u017ebe).<\/p>\n\n\n\n

Realizacija zastavljenih ciljev<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Prednostne naloge slovenskega dela projekta so bile (C1) pregled genskih virov, (C2) vzpostavitev kolekcije, (C3) molekulska karakterizacija in (C4) dolo\u010ditev glavnih metabolitov v listih starih lokalnih genotipov murv Mad\u017earske in Slovenije, ki sovpadajo z razvojem svilogojstva v preteklosti.<\/p>\n\n\n\n

V nadaljevanju je podrobnej\u0161i opis uresni\u010ditev ciljev SI-partnerja s sklicem na COBISS.SI ID.<\/p>\n\n\n\n

C1: Popis in vzor\u010denje starih lokalnih genotipov murv:<\/strong><\/p>\n\n\n\n

V Sloveniji smo v obdobju treh vegetacijskih sezon na podlagi vzor\u010dnih ekskurzij popisali 645 ve\u010dina histori\u010dnih dreves (>180 cm). Najve\u010djo gostoto murv smo dolo\u010dili v submediteranski (SM) regiji, sledila ji je subpanonska (SP) regija, JV regija in osrednja Slovenija (C). V Sloveniji poleg najdebelej\u0161e murve na Fabianijevi doma\u010diji v Kobdilju (obseg v doprsni vi\u0161ini 710 cm), velja omeniti \u0161e nekaj drevoredov, in sicer v Predloki (N=48, 102-163 cm), Lokvi (N=13, 103-140cm), ob gradu \u0160kolj, Famlje (N=13, 130-225 cm) in pri Benediktinskem samostanu na Krogu nad Se\u010dovljami (N=20, 130-289 cm). Na podlagi \u0161tudije rezi smo ugotovili, da se v SM regiji murve tradicionalno obrezujejo (obrezanih 77%), medtem ko je v ostalih regijah ve\u010dina murv neobrezanih.<\/p>\n\n\n\n

\u00a0\"Fabianis\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\"Murve<\/p>\n\n\n\n

Najmogo\u010dnej\u0161a bela murva in hkrati tudi najdebelej\u0161e\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0Drevored belih murv v \u017eupanija Csongr\u00e1d.<\/p>\n\n\n\n

sadno drevo je\u00a0murva na Fabianijevi doma\u010diji v Kobdilju,<\/p>\n\n\n\n

ki v obsegu meri ve\u010d kot 710 m.  <\/p>\n\n\n\n

Na Mad\u017earskem je bilo zbranih 1498 lokacij murv (24 drevoredov). Najvi\u0161ja gostota je bila dolo\u010dena v \u017eupaniji Csongr\u00e1d (226), B\u00e1cs-Kiskun (206), Somogy (180), Baranya (169), Veszpr\u00e9m (200), Zala (146), Hajd\u00fa-Bihar (128), Gy\u0151r-Moson-Sopron (120), Szabolcs-Szatm\u00e1r-Bereg (97), Tolna (83). Drevo z najve\u010djim obsegom (561 cm) smo popisali v \u017eupaniji Tolna (Paks, V\u00e1rosi M\u00fazeum). Izdelali smo zemljevide raz\u0161irjenosti, ki so objavljeni na spletni strani http:\/\/murve.um.si\/sl\/zemljevidi\/<\/a>.<\/p>\n\n\n\n

\"murve<\/figure>\n\n\n\n

Geografska raz\u0161irjenost bele in \u010drne murve v Sloveniji in na Mad\u017earskem.<\/p>\n\n\n\n

Morfolo\u0161ke analize listov so pokazale, da vsako letno obrezana drevesa tvorijo liste ve\u010djih dimenzij, rez tudi pove\u010da tendenco k tvorbi krpatih listov. S pomo\u010djo multivariatne analize PCA smo na Gori\u0161kem dokazali dva morfotipa, ki smo jih potrdili tudi na podlagi genetskih analiz.<\/p>\n\n\n\n

\u010clanek Urbanek Krajnc in sod. \u00bbMorphometric and Biochemical Screening of Old Mulberry Trees (Morus alba<\/em> L.) in the Former Sericulture Region of Slovenia\u201d je sprejet v objavo v reviji Acta Societalis Botanicorum Poloniae, Vol.1, 2019 (DOI is: 10.5586\/asbp.3614).<\/p>\n\n\n\n

V poglavju znanstvene monografije Sfiligoj-Smole in sod. 2019: \u00bbSurface properties of non-conventional cellulose fibres\u00ab zalo\u017ebe Springer (22157590<\/a>) obravnavamo uporabo likovih vlaken murv v preteklosti za izdelavo papirja in obla\u010dil. Predstavili smo anatomske in fizikalne lastnosti vlaken ter potencial kori\u0161\u010denja murv kot stranskih\/odpadnih produktov svilogojstva za tekstilna vlakna in napredne tehni\u010dne aplikacije.<\/p>\n\n\n\n

V okviru diplomske naloge Korez J. (4231724<\/a>) smo obravnavali morfolo\u0161ke karakteristike murv Vipavske regije. Rezultate C1 smo predstavili na dveh mednarodnih simpozijih [4476460<\/a>, 4427564<\/a>] in v okviru dru\u0161tvenih predavanj (Botani\u010dno dru\u0161tvo Slovenije,4376876<\/a>, Naturwissenschaftliches Verein fuer Steiermark, 4398892<\/a>).<\/p>\n\n\n\n

C2: Vegetativno razmno\u017eevanje in z namenom vzpostavitve kolekcije :<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Pri vzor\u010denju na terenu smo odvzeli enoletne poganjke murv za vegetativno razmno\u017eevanje z namenom vzpostavitve kolekcijskega nasada (Moretum, FKBV, 0.6 ha; 46.508459, 15.622440) histori\u010dnih genotipov murv. Zasajen je v treh sklopih: V prvem sklopu so zasajene stare svilogojske sorte kot referen\u010dni material pridobljene iz genske banke CRA-API (Padova). V 2.sklop smo zasadili sadike starih lokalnih dreves. V tretjem sklopu zasajamo uveljavljene novej\u0161e sorte razli\u010dnih vrst in kri\u017eance za pridelavo plodov.<\/p>\n\n\n\n

Organizirali smo \u017ee ve\u010d strokovnih vodenj. Marca 2018 smo organizirali Svilogojski posvet (4494124<\/a>), 16.3.2019 organiziramo 2. svilogojski posvet, v okviru muzejske no\u010di (15. junij 2019) organiziramo dan odprtih vrat. V okviru vzpostavljene kolekcije smo z namenom analize mo\u017enosti uporabe murv izvedli projekt Po kreativni poti do znanja (4409388<\/a>), s vklju\u010ditvijo \u0161tudentov razli\u010dnih \u0161tudijskih programov FKBV in FNM UM, ki smo ga predstavili na dogodku \u00bbNovim izzivom naproti\u00ab (4377388<\/a>).<\/p>\n\n\n\n

C3: Genetska karakterizacija lokalnih genotipov murv:<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Izbrane histori\u010dne SI in HU murve smo vrednotili s pomo\u010djo mikrosatelitskih markerjev (SSR) in primerjali genetsko sorodnost teh genotipov z referen\u010dnimi svilogojskimi in modernimi sortami. Na osnovi multivariatne analize smo izdelali dendrogram, v katerem so udoma\u010deni genotipi murv razvr\u0161\u010deni v 7 glavnih skupin.<\/p>\n\n\n\n

Na Slovenskem smo potrdili 4 \u010drne murve, na Mad\u017earskem pa eno. V SM (Miren) in Baranya smo genetsko potrdili platanolistno murvo. Molekulska karakterizacija nam je omogo\u010dila pojasniti, kako in kje se je material razmno\u017eeval ter \u0161iril med svilogojci. Na podlagi razpr\u0161ene razvrstitve murv SM regije znotraj vseh glavnih skupin, lahko trdimo, da so murve v notranjost AO de\u017eel prenesli iz Gori\u0161ke in Obalne regije. \u010clanek je v pripravi, rezultati bodo meseca junija predstavljeni na znanstveni konferenci: 4th International Symposium on Underutilized Plant Species<\/a>.<\/p>\n\n\n\n

\"Morus<\/figure>\n\n\n\n
\"Morus<\/figure>\n\n\n\n

Poganjek bele murve (Morus alba<\/em> L.) s soplodji in listi.              Poganjek \u010drne murve (Morus nigra<\/em> L.) s karakteristi\u010dnimi sto\u017e\u010dastimi<\/p>\n\n\n\n

                                                                                           brsti, dlakavo spodnjo stranjo listov in kratkopecljatimi soplodji.<\/p>\n\n\n\n

C4: Biokemijske analize primarnih in sekundarnih metabolitov v listih:<\/strong><\/p>\n\n\n\n

V okviru vzor\u010dnih ekskurzij smo na terenu jemali reprezentativne vzorce listov starih lokalnih SI in HU genotipov murv za analizo skupnih proteinov, aminokislin, skupnih in posameznih fenolov ter tiolov.<\/p>\n\n\n\n

Za listje murv je zna\u010dilna visoka vsebnost beljakovin in aminokislin, ki so pomemben dejavnik kakovosti krme. V nekaterih genotipov murv so vsebnosti proteinov presegale 20 g\/100 mg SS. Ugotovili smo, da imajo visoke vsebnosti proteinov ugoden vpliv na rast li\u010dink, velikost in maso kokonov. Rez ima pozitiven vpliv na vsebnost proteinov. Najvi\u0161jo vsebnost smo dolo\u010dili v letno rezanih drevesih JV SI regije inv HU genotipih \u017eupanije Csongr\u00e1d.<\/p>\n\n\n\n

Od prostih aminokislin prevladujejo treonin, arginin, asparagin, serin in glutamin, ki imajo dokazano antibakterijsko aktivnost in so pomembni za rast in razvoj sviloprejk. Rezultati \u0161tudije vpliva rezi jasno ka\u017eejo, da imajo letno rezana drevesa vi\u0161je vsebnosti asparagina, alanina in serina v primerjavi z nerezanimi drevesi.<\/p>\n\n\n\n

Povpre\u010dna vsebnost skupnih fenolov (tPH) je v slovenskih genotipih zna\u0161ala od 1,0 do 1,7 g\/100 g SS. Rez ima statisti\u010dno zna\u010dilen negativen vpliv na vsebnost tPH. Najvi\u0161je vsebnosti skupnih fenolov smo dolo\u010dili v drevesih JV in osrednje regije. Posamezne fenolne spojine smo natan\u010dno dolo\u010dili s pomo\u010djo HPLC-MS. V vzor\u010denih listih murve so med fenolnimi kislinami iz hidroksicinami\u010dne skupine prevladovali derivati kafeolkininske kisline (s predominantno klorogensko k.), derivati p<\/em>-kumarne k. in derivati p<\/em>-kumaroilkininske k. Iz skupine flavonolov smo dolo\u010dili kvercetin glikozide, in sicer kvercetin malonil-heksosid, kvercetin-3-O<\/em>-rutinozid, kvercetin-3-O<\/em>-glukozid in kvercetin diramnozil-heksozid. Od kemferolov je prevladoval kempferol acetil-heksozid. Multivariatne analize biokemijskih parametrov so se izkazale podporne v geografskem razvr\u0161\u010danju vzorcev in opredelitvi kemotipov z vidika sestave posameznih aminokislin in fenolov.<\/p>\n\n\n\n

Rezultate smo objavili v znanstveni reviji ACTA SOC. BOT. POL. in so temelj raziskavam vpliva hranjenja sviloprejk (HU-del). Rezultati so bili predstavljeni na kongresu veterinarske virologije 4478252<\/a> in VII Slovenskem Simpoziju Rastlinske Biologije 4476460. V magistrski nalogi Ugulin T. (4165676<\/a>) je bila prou\u010dena vsebnost tiolov in fenolov murv Gori\u0161ke. Rezultati so bili objavljeni v znanstveni reviji Agricultura (4132652<\/a>). Diplomska naloga Arnej\u010di\u010d A. (4464172<\/a>) obravnava sezonski vpliv na vsebnost proteinov v listih lokalnih murv, svilogojskih in novej\u0161ih sort v Moretumu.<\/p>\n\n\n\n

Ob zaklju\u010dku projekta smo na podlagi morfolo\u0161kih, genetskih in biokemijskih analiz odbrali in tiste genotipe starih lokalnih murv, ki so glede hranilne vrednosti in donosa listov izkazale kot najbolj ugodne za rejo sviloprejk.<\/p>\n\n\n\n

Povzetek rezultatov projekta<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Skupni mad\u017earsko-slovenski projekt je bil celostno interdisciplinarno zasnovan in usmerjen v pregled genskih virov histori\u010dnih genotipov murv iz razli\u010dnih regij Slovenije in Mad\u017earske, vzpostavitev kolekcije in dolo\u010ditev pomembnih metabolitov v listih kot prioritetnih nalog SI partnerjev, z namenom prou\u010devanja u\u010dinkov hranjenja sviloprejk z listjem starodavnih murv na njihov razvoj in zdravstveno stanje kot prioritetni del HU partnerjev.<\/p>\n\n\n\n

Bela murva (Morus alba<\/em> L.) je bila v Evropo prinesena iz JV Azije, in sicer najkasneje v 12. stoletju preko Sicilije z namenom vzpostavitve trajnostnega evropskega svilogojstva. Dolo\u010devanje udoma\u010denih murv in njenih divjih sorodnikov je na podlagi morfolo\u0161kih znakov te\u017eavno, predvsem zaradi tendence k heterofiliji ter lastnosti tvorbe razli\u010dnih odtenkov soplodij. V projektu smo popisali 645 lokacij bele murve v Sloveniji, na Mad\u017earskem 1498 lokacij. Najdebelej\u0161a murva (710 cm) rase na Fabianijevi doma\u010diji v Kobdilju, na Mad\u017earskem v \u017eupaniji Tolna (Paks, 561 cm). Najvi\u0161jo gostoto smo dolo\u010dili v submediteranski (SM) regiji, na Mad\u017earskem v ju\u017enih nekdaj svilogojskih \u017eupanijah Czongrad in Bacs-Kiskun. Vzpostavili smo herbarij, podatkovno bazo in zemljevide raz\u0161irjenosti, ki so dostopni na spletni strani. Z analizo pogostosti rezi smo dokazali, da se v SM murve \u0161e tradicionalno obrezujejo. Potrdili smo, da rez pozitivno vpliva na velikost listov in pove\u010da tendenco k heterofiliji. S pomo\u010djo multivariatne analize smo v SM dokazali dva morfotipa. Z vegetativnim razmno\u017eevanjem smo pridobili potomke starih genotipov in vzpostavili kolekcijski nasad, ki vklju\u010duje tudi uveljavljene svilogojske in novej\u0161e sorte.<\/p>\n\n\n\n

Genetsko variabilnost smo ovrednotili na ravni morfolo\u0161kih deskriptorjev in na molekulski ravni s pomo\u010djo mikrosatelitskih markerjev. Genetska karakterizacija se je izkazala zapletena predvsem zaradi razli\u010dne stopnje ploidnosti, spolnega dimorfizma ter zgodovinskega vpliva na raz\u0161irjenost v preteklosti. V analizo smo vklju\u010dili tradicionalne in moderne sorte, in na podlagi dendrograma murve uvrstili v 7 glavnih skupin. Glede na nivo odkritega polimorfizma, lahko sklepamo na veliko genetsko raznolikost, ki odra\u017ea, da so v preteklosti murve razmno\u017eevali generativno, in da so jih z dr\u017eavnimi vzpodbudami razdeljevali \u0161irom avstro-ogrske monarhije. Raziskava sorodnosti nam je omogo\u010dila rekonstrukcijo izvora in \u0161irjenja murv med svilogojci v preteklosti.<\/p>\n\n\n\n

S pregledom metabolitov smo potrdili, da ima pogostost rezi statisti\u010dno zna\u010dilen vpliv na vsebnost proteinov in aminokislin, medtem ko ima na vsebnost fenolov negativni vpliv. S pomo\u010djo multivariatne analize smo opredelili 7 klju\u010dnih kemotipov, ki so v povezavi z morfolo\u0161kimi lastnostmi osnova za odbiro superiornih murv za nadaljnjo selekcijo in razmno\u017eevanje.<\/p>\n\n\n\n

S pregledom obstoje\u010dih genskih virov in vzpostavitvijo zbirke smo izpostavili naravno, kulturno in znanstveno vrednost bele murve. Projekt nakazujejo na nujno potrebo po ohranjanju zgodovinskih ostankov svilogojstva, zlasti histori\u010dnih murv kot naravne vrednote z vidika splo\u0161ne te\u017enje k izgubi biotske raznovrstnosti kmetijskih rastlin.<\/p>\n\n\n\n

Realizacija hipotez<\/strong><\/p>\n\n\n\n

H 1: \u201eBakterijski patogeni sviloprejk \u0161e niso popolnoma raziskani. V bolezenskem procesu verjetno sodelujejo tudi mikoplazme.\u201d Iz hemolimfe sviloprejk, ki smo jih vzor\u010dili pri rejcih v Italiji, smo izolirali Micrococcus<\/em> sp. in Proteus<\/em> sp. Genetska karakterizacija sevov je v teku. Doslej v vzor\u010denih gosenicah mikoplazem nismo odkriti.<\/p>\n\n\n\n

H 2: \u201ePomemben dejavnik pri patogenosti bakterij je encim nevraminidaza.\u201d Na podlagi pridobljenega celotnega genoma bakterij Enterococcus<\/em> in Proteus<\/em> smo analizirani gene za nevraminidazo. Dolo\u010ditev mo\u017ene aktivnosti nevraminidaze bakterij, ki smo jih izolirali iz gosenic je v teku.<\/p>\n\n\n\n

H 3: \u201eRazvoj gosenic, koli\u010dina proizvedene svile in odpornost sviloprejke na bakterijske oku\u017ebe so odvisni od kakovosti krme. Predvidevamo, da ima hranjenje sviloprejk z listi starih genotipov slovenskih in mad\u017earskih murv pozitiven u\u010dinek na razvoj, odpornost in splo\u0161no zdravstveno stanje sviloprejk ter proizvodnjo svilene niti.\u201d V listih starih lokalnih genotipov smo analizirali vsebnost skupnih proteinov, skupnih in posameznih fenolov, tiolov in kalcija. Analize aminokislin so v teku. Genotipe z visoko vsebnostjo \u017eeljenih metabolitov smo odbrali in razmno\u017eili za nadaljne poskuse u\u010dinka hranjenja na razvoj sviloprejk.<\/p>\n\n\n\n

H 4: \u201ePodatki o pojavljanju, \u0161tevil\u010dnosti in taksonomiji starih genotipov murv so za Slovenijo in Mad\u017earsko nepopolni in nezanesljivi.\u201d Sredi 19.st je bilo na Slovenskem in Avstrijskem Gradi\u0161\u010danskem po pisnih virih skupaj okrog 2 milijona murv. Zadnji pridelovalci so s svilogojstvom kon\u010dali okoli leta 1960. Podatki o \u0161tevilu preostalih murv so nepopolni. Predvsem so nezanesljivi podatki o raz\u0161irjenosti \u010drne murve, saj jo pogosto zamenjujemo s temnoplodnimi genotipi bele murve. Do sedaj smo v Sloveniji z zanesljivostjo potrdili samo \u0161tiri lokacije \u010drne murve, na Mad\u017earskem preverjamo raz\u0161irjenost enajstih navedb, katerih lokalitete niso jasno opredeljene s pomo\u010djo satelitskega pozicioniranja GPS.<\/em> Podatki o raz\u0161irjenosti objavljamo na spletni strani www.murve.um.si<\/a>.<\/p>\n\n\n\n

H 5: \u201eStari genotipi murv s specifi\u010dno sestavo metabolitov so bolje prilagojeni na specifi\u010dne klimatske razmere in predstavljajo pomembni genski vir.\u201d Dosedanje raziskave metabolitov v listih starih genotipov murv na Gori\u0161kem (Ugulin in sod. 2015, Ugulin 2016) so pokazale, da so nekateri genotipi superiorni v vsebnosti klju\u010dnih metabolitov. Ti genotipi se bodo uporabili v nadaljnih krmilnih poskusih.<\/p>\n\n\n\n

Pomen za razvoj znanosti<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Skupna svilogojska zgodovina obeh dr\u017eav utemeljuje potrebo po multidisciplinarnih temeljnih raziskavah, ki zajemajo inventarizacijo genskih virov in povezavo botani\u010dnih raziskav z veterinarsko mikrobiologijo pri prou\u010devanju imunolo\u0161kega odgovora sviloprejk na bakterijske oku\u017ebe z namenom ponovne vzpostavitve svilogojstva. Projekt izpostavlja pomen ohranjanja naravne in kulturne dedi\u0161\u010dine povezane s svilogojstvom.<\/p>\n\n\n\n

Dolo\u010devanje murv na podlagi zgolj morfolo\u0161kih znakov je te\u017eavno predvsem zaradi izra\u017eene heterofilije. Multivariatne analize morfolo\u0161kih znakov so se izkazale podporne pri opredelitvi morfotipov (C1). V prej\u0161njem letu so italijanski znanstveniki (La Bianco in Mirabella 2018, doi:10.3390) z uporabo multivariatne analize objavili prvo tovrstno morfolo\u0161ka \u0161tudijo uveljavljenih sort murv v Italiji. Pomembnej\u0161e stare sorte smo vklju\u010dili v na\u0161e analize z namenom identifikacije udoma\u010denih genotipov.<\/p>\n\n\n\n

S pomo\u010djo uporabe mikrosatelitskih markerjev (SSR) smo dokazali visoko stopnjo genetske variabilnosti (C3), na katero vpliva zgodovinsko ozadje \u0161irjenja sortnega materiala v preteklosti ter naravna rekombinacija med drevesi. Trenutno stanje genetskih preu\u010devanj murv po svetu je razmeroma skromno. Ve\u010dina raziskav genetske variabilnosti murv temelji na uporabi kombinacije RAPD, ISSR in ITS markerjev in prihaja iz raziskovalnih skupin azijskih dr\u017eav (Kitajska, Indija, Koreja) in Tur\u010dije. \u0160e zmeraj vlada velika zmeda pri razvr\u0161\u010danju murv na nivoju vrst in ni\u017ejih taksonomskih nivojih. Na podlagi novej\u0161ih molekulskih raziskav lahko od do nedavnega priznanih ve\u010d kot 60 vrst, sedaj opredelimo \u0161tiri azijske vrste (M. alba, M. serrata, M. nigra, in M. notabilis<\/em>), tri ameri\u0161ke (M. celtidifolia, M. insignis, M. rubra<\/em>), in eno afri\u0161ko vrsto (M. mesozygia<\/em>) (Zeng et al. 2015, doi: 10.1371\/journal.pone.0135411<\/a>). Najpomembnej\u0161a genska kolekcija murv v Evropi se nahaja v Padovi in je pod okriljem In\u0161tituta za svilogojstvom (CRA-API) s katerim tudi tesno sodelujemo. V Italiji so do sedaj opravili molekulske raziskave uveljavljenih sort ob uporabi RAPD in APLP analiz, ki pa se niso izkazale kot dovolj podporne. Na\u0161a odbira SSR markerjev z namenom screeninga polimorfizma obstoje\u010dih genskih virov je temeljila na predhodno razvitih SRR, ki so jih Mathithumilan et al. (2013, http:\/\/www.biomedcentral.com\/1471-2229\/13\/194<\/a>) razvili v obse\u017eni \u0161tudiji, znotraj katere so generirali preko sto M. alba specifi\u010dnih SSR markerjev, ki so se izkazali podporni na ni\u017ejih taksonomskih nivojih. V primerjavi z drugimi hortikulturnimi rastlinami, kjer je bil narejen velik napredek v vzgoji novih sort z uporabo genetskega znanja, so raziskave te vrste pri murvah v svetovnem merilu redke. Sarkar et al. 2017 (doi: 10.1007\/s13205-017-0829-z) v preglednem \u010dlanku sicer obravnavajo pristope omike, molekularnega \u017elahtnjenja, rastlinskih tkivnih kultur in tehnike genskega in\u017eeniringa, ki so v uporabi za genetsko izbolj\u0161anje murv z vidika tolerance na abiotski stres, vendar ti \u0161e zdale\u010d niso udejanjeni.<\/p>\n\n\n\n

Ker relativno malo raziskav obravnava zna\u010dilnosti sort z vidika pomembnih metabolitov, so posledica tega pomanjkljivi selekcijski kriteriji. Predhodno je bilo potrjeno, da ima visoka vsebnost beljakovin v listih murv neposreden vpliv na rast sviloprejk in zapredanje kokonov. S pomo\u010djo multivariatnih analiz posameznih aminokislin in fenolov smo opredelili 7 kemotipov in superiorne genotipe z vidika posameznih spojin (C4). Navedbe kvalitativne in kvantitativne sestave fenolov v listih murv se med avtorji precej razlikujejo. Razlog za to je predvsem pomanjkljivost metod, saj je dolo\u010ditev fenolnih spojin s pomo\u010djo UPLC-MS do sedaj bila predmet le dveh v zadnjih letih objavljenih raziskav (Ju et al. 2017, 2018; https:\/\/doi.org\/10.5338\/KJEA.2017.36.4.39<\/a>; https:\/\/doi.org\/10.1007\/s13197-018-3093-2<\/a>).<\/p>\n\n\n\n

Pregled obstoje\u010dih genskih virov murve torej sodi med prioritetne cilje ponovne vzpostavitve morikulture in nam omogo\u010da vpogled v genski bazen udoma\u010denih murv in njenih sortnih sorodnikov, ki so lahko nosilci zanimivih in nadvse koristnih agronomskih lastnosti, kot so odpornost za bolezni, \u0161kodljivce in stres.<\/p>\n\n\n\n

Genetska raznolikost murv je po svetu neenakomerno porazdeljena in ve\u010dina taksonov je koncentrirana v tropskih in subtropskih geografskih obmo\u010djih. Izmenjava informacij o genskih virih murv in uporabe le-teh na svetovni ravni je doslej potekala po\u010dasi, zaradi neusklajenosti re\u0161evanja vpra\u0161anj na ravni posameznih dr\u017eav. Na svetovni ravni je torej nujno vzpostaviti mednarodno mre\u017eo najpomembnej\u0161ih obmo\u010dij ohranjanja genskih virov murv z namenom karakterizacije in trajnostne rabe le-teh (http:\/\/www.fao.org\/3\/AD107E\/ad107e0o.htm<\/a>).<\/p>\n\n\n\n

Pomen za Slovenijo<\/strong><\/p>\n\n\n\n

V Slovenijo se je svilogojstvo in z njim povezana morikultura raz\u0161irilo v 16. stoletju preko Gori\u0161ke in v 18. stoletje do\u017eivelo pomemben razcvet. Panoga je sredi 20. stoletja zamrla predvsem zaradi uvajanja umetnih tekstilnih vlaken in svile iz konkuren\u010dnega azijskega trga (http:\/\/murve.um.si\/sl\/zgodovina\/<\/a>).<\/p>\n\n\n\n

Z inventarizacijo<\/strong> (C1<\/strong>) genskih virov bele murve smo podkrepili pomembnost projekta z vidika ohranjanja naravne in kulturne dedi\u0161\u010dine povezane s svilogojstvom. Dokazali smo visoko stopnjo genetske variabilnosti<\/strong> (C3<\/strong>), na katero vpliva zgodovinsko ozadje \u0161irjenja sortnega materiala v preteklosti ter naravna rekombinacija med drevesi znotraj regij. S popisom smo ugotovili, da je bela murva zaradi opustitve svilogojstva, prestrukturiranja kmetijske dejavnosti, opu\u0161\u010danja kmetij v odro\u010dnih regijah, zara\u0161\u010danjem kmetijske krajine in zaradi usode nekaterih kulturnih spomenikov (grad \u0160kolj, Dragatu\u0161, benediktinski samostan Krog) podvr\u017eena dramati\u010dni genski eroziji. Vzpostavitev kolekcije<\/strong> (C2<\/strong>) je pomembna z vidika ohranjanja lokalnih genskih virov in razmno\u017eevanja z namenom ponovne vzpostavitve morikulture in svilogojstva.<\/p>\n\n\n\n

Tekom vzor\u010dnih ekspedicij in s pomo\u010djo spletne prijave (http:\/\/murve.um.si\/sl\/prijavi-murvo\/<\/a>) smo direktno pristopili v stik z lastniki murv in odprli mo\u017enosti k trajnem sodelovanju in ponovni obuditvi tradicionalne rabe murv in svilogojstva. Histori\u010dne murve smo testirali na pridelavo svile z evropskimi genetskimi linijami sviloprejk, ki so se pri nas uporabljale v preteklosti (pridobili smo jih na In\u0161titutu za svilogojstvo v Padovi, s katerim intenzivno sodelujemo). Zainteresiranim lastnikom histori\u010dnih murv iz SI in HU smo poskusno razdelili manj\u0161e \u0161tevilo sviloprejk, z namenom pilotne revitalizacije svilogojstva.<\/p>\n\n\n\n

Z analizo pridelanih kokonov in svilene niti smo potrdili, da smo z obstoje\u010dimi genskimi viri murv zmo\u017eni pridelali svilo najvi\u0161je kvalitete in kakovosti. Glede na lokalni interes in povpra\u0161evanje po evropski svili smo v prej\u0161njem letu ustanovili zasebni zavod za raziskave (neprofitna ustanova, In\u0161titut za svilogojstvo in svilarstvo) z namenom po izteku projekta svilogojstvo najbolje diseminarati, zagotoviti zdrav genski vir sviloprejk in murv, ter vzpostaviti povezavo med pridelovalci in predelovalci.<\/p>\n\n\n\n

Nekaj dreves smo podarili lokalnim skupnostim z namenom ozave\u0161\u010danja naravne in kulturne dedi\u0161\u010dine povezane s svilogojstvom. Do sedaj smo organizirali ve\u010d strokovnih vodenj in svilogojski posvet in projekt diseminirali v okviru strokovnih \u010dlankov, intervjujev, radijskih in televizijskih prispevkov, predavanj in simpozijev.<\/p>\n\n\n\n

S pregledom metabolitov v listih (C4)<\/strong> smo opredelili superiorne genotipe z vidika pomembnih aminokislin in fenolov. Ugodna sestava listov murv \u017ee izkazuje potencial kot krmni dodatek v prehrani \u017eivali, predvsem v pra\u0161i\u010dereji, reji drobnice in perutninarstvu (Latinska Amerika, Tajska, Indija, \u0160panija). Murve izkazujejo tudi potencial v na\u010drtnem zasajanju izbranih genotipov dreves za pa\u0161o \u017eivali. Raziskave vpliva rezi so klju\u010dne tudi z vidika vpeljave novih gojitvenih oblik, manj\u0161ih sadilnih razdalj, ki so med prvimi ukrepi, ki so bistveno pove\u010dali hektarske pridelke murv.<\/p>\n\n\n\n

Vsi deli murv so \u017ee ve\u010d tiso\u010dletij prepoznavni po izjemnih farmakolo\u0161kih lastnosti (kitajska medicina, Plinij, Hildegarda iz Bingna) in so v zadnjem desetletju predmet \u0161tevilnih raziskav. Dokazan je bil antioksidativni, nevroprotektivni, imunostimulativni, antiglikemi\u010dni in antikancerogeni u\u010dinek vseh delov murv. Murvini listi in sade\u017ei so danes prepoznani kot super\u017eivilo. Listi se uporabljajo za pripravo \u010daja, \u017eganja. Sodobne sorte dajejo potencial kori\u0161\u010denja plodov za predelavo (marmelada, liker, \u017eganje, kis, su\u0161enje), temni genotipi kot barvilo v \u017eivilski in tekstilni industirji, beli genotipi kot sladilo.<\/p>\n\n\n\n

Les je zelo trden in trajen. Uporaben je v gradbeni\u0161tvu, sodarstvu, mizarstvu, \u010dolnarstvu, strugarstvu, zaradi akusti\u010dnih lastnosti je cenjen za izdelovanje glasbil. Li\u010dje se je tradicionalno rabilo za izdelavo papirja (srednjeamari\u0161ki staroselci 300 pr. n. \u0161t.; Kitajci) in tekstila. Prepoznane dobre fizikalne lastnosti celuloznih vlaken odpirajo mo\u017enost ponovne uporabo za tekstilna vlakna in za napredne tehni\u010dne aplikacije. Prvi poskusi uporabe likovih vlaken v Italiji segajo v 19. stoletje. Danes manj\u0161a dru\u017einska tovarna v Porcia di Pordenone iz likovih vlaken izdeluje blago, \u00bbgelsofil\u00ab (Sfiligoj-Smole et al. 2019, 22157590).<\/p>\n\n\n\n

V okviru vzpostavljene kolekcije smo z namenom analize mo\u017enosti uporabe murv izvedli projekt Po kreativni poti do znanja, s vklju\u010ditvijo \u0161tudentov razli\u010dnih \u0161tudijskih programov FKBV in FNM UM, ki smo ga predstavili na dogodku \u00bbNovim izzivom naproti\u00ab.<\/p>\n\n\n\n

Projekt je z realizacijo vseh delovnih sklopov odprl trajne mo\u017enosti uporabe murv in re-integracije svilogojstva pri tem smo vzpostavili sodelovanje s strokovnjaki iz tujine (Italije, Mad\u017earske, Avstrije in Hrva\u0161ke). Z uresni\u010ditvijo ciljev in diseminacijo \u0161ir\u0161i javnosti je projekt v skladu z Evropsko skupno kmetijsko politiko in Strategijo Evropa 2020, ki poudarja pomen pametne, trajnostne gospodarske rasti ter nudi podporo trajnostnemu socialno-tr\u017enemu gospodarstvu. Prav tako te\u017ei k ciljem Programa razvoja pode\u017eelja, ki so usmerjeni na male in dru\u017einske kmetije, spodbujajo inovativne kmetijske tehnologije in socialno vklju\u010denost ter ohranjanja pode\u017eelja v smer trajnostnega kmetijstva. \u0160irok potencial uporabe murv izkazuje potrebo po nadaljnjih agronomskih raziskavah in razvijanju pogojev za ponovno vzpostavitev morikulture in z njim povezanim svilogojstvom in svilarstvom v Sloveniji ter razvoja blagovne znamke z za\u0161\u010ditenim geografskim poreklom. Namen je kolekcijsko zbirko murv priklju\u010diti v Nacionalni program Slovenske rastlinske genske banke (SRGB) v katerega je FKBV \u017ee vklju\u010dena z rodovi Prunus, Vitis, Rubus<\/em>. Projekt predstavlja tudi pomemben prispevek k ohranjanju rastlinskih genskih virov na kmetijah, kar sovpada s cilji Mednarodne pogodbe o ohranjanju in trajnostni rabi rastlinskih genskih virov.<\/p>\n\n\n\n

Dolgoro\u010den cilj je ponovno vzpostavili celotne postopke pridelave in predelave svile v Sloveniji in ustvarili svilene izdelke z visoko dodano vrednostjo. Z prioritetnimi cilji projekta smo obudili znanje o svilogojstvu, pomembno doprinesli k ohranjanju starih genskih virov murv in sviloprejk in s tem vzpostavili nove mo\u017enosti sodobnega in trajnostno vzdr\u017enega evropskega svilogojstva.<\/p>\n\n\n\n

Pomen raziskav veterinarske biologije
 <\/strong>
Raziskovanje bakterijskih bolezni se obi\u010dajno osredoto\u010da na bolezni vi\u0161jih vreten\u010darjev (sesalcev in ptic), precej manj pa je znanega o bakterijskih oku\u017ebah in boleznih \u017eu\u017eelk, njihovih obrambnih mehanizmih in u\u010dinkih okoljskih dejavnikov na proces oku\u017ebe.
Pri\u010dakujemo, da nam bodo rezultati raziskave ponudili nove informacije o razvoju bakterijskih oku\u017eb (tudi vlogo aktivnosti encima nevraminidaze) pri sviloprejki Bombyx mori<\/em>. \u017delimo tudi pridobiti \u010dim ve\u010d podatkov o prehranski vrednosti listov murv, predvsem o njihovi vsebnosti primarnih in sekundarnih metabolitov na razvoj, imunsko in protibakterijsko odpornost sviloprejk. Rezultate bi lahko primerjali s primerljivimi raziskavami pri vreten\u010darjih, kar bi nam omogo\u010dalo nov pogled na odnose med gostitelji, patogeni in okoljem.
Svilogojstvo je pomembna ekonomska panoga na Kitajskem in v Indiji, vendar je dandanes z uporabo antibiotikov, pesticidov in gensko spremenjenih sviloprejk podv\u017eena intenzivnim pridelovalnim metodam, ki destruktivno vplivajo na okolje. Zaradi vedno ve\u010djih problemov z intenzivno rejo in urbanizacijo produkcija svile stagnira ali se zmanj\u0161uje, medtem ko je mednarodno povpra\u0161evanje po svili vedno ve\u010dje. V srednji Evropi ima svilogojstvo ve\u010dstoletno tradicijo, a je zamrlo v drugi polovici 20. stoletja. Rezultati raziskave bi lahko prinesli znanje, ki ga potrebujemo za vzpostavitev vzdr\u017enega ekolo\u0161kega svilogojstva na na\u0161em obmo\u010dju. Poznavanje genske raznolikosti in ohranitev starih lokalnih genotipov v Sloveniji in na Mad\u017earskem je klju\u010dno za ohranjanje naravne in kulturne dedi\u0161\u010dine. Ponovno uvajanje gojenja sviloprejk bi lahko predstavljalo vir dobi\u010dka posameznikom in popestrilo nabor kmetijskih panog.<\/p>\n\n\n\n

Za javnost
 <\/strong>
Naravno svilo proizvajajo li\u010dinke sviloprejk. Za proizodnjo svile se po celem svetu goji na milijone sviloprejk, da zadostujejo potrebam ljudi po tej dragoceni tkanini. Bolezni  sviloprejke zmanj\u0161ujejo produkcijo svile. Gre za bakterijske oku\u017ebe, o katerih pa zaenkrat \u0161e ni veliko znanega. Sviloprejke se hranijo z listi belih murv. Murve so genotipsko zelo raznolike, kar se ka\u017ee tudi v variabilnih hranilnih vrednostih njihovih listov. Kakovost listov vpliva na razvoj, imunske in protibakterijske odzive sviloprejk. Namen raziskovalnega projekta je prepoznati, katere bakterije sodelujejo pri boleznih sviloprejk in natan\u010dno opisati znake bolezni in lezij. Na obmo\u010dju Slovenije in Mad\u017earske je bilo svilogojstvo prisotno ve\u010d stoletij, a je pred nekaj desetletij panoga zamrla in vse, kar je ostalo od neko\u010d pestre preteklosti je nekaj starih dreves. Namen na\u0161ega dela je najti in ohraniti ta drevesa ter tudi raziskati prehrambeno vrednost njihovih listov. Sviloprejke bomo izpostavili bakterijam in jih hranili z listi razli\u010dnih murv. Tako bomo dobili podatke o u\u010dinku prehrane na razvoj li\u010dink in na odpornost proti bakterijskim oku\u017ebam. Rezultati \u0161tudije nam bodo dali nova znanja o razvoju bakterijskih bolezni sviloprejk in hranilnih vrednostih listov lokalnih starih murv, ki pa bi jih lahko uporabili za ponovno vzpostavitev svilogojstva kot kmetijske panoge v srednji Evropi.<\/p>\n\n\n\n

ve\u010d na: www.murve.um.si<\/a>.<\/p>\n\n\n\n

Sestava projektne skupine
 <\/strong>
Mad\u017earski partner<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Vodja projekta: dr. Rebeka Lucijana Ber\u010di\u010d<\/a>
Department of Microbiology and Infectious Diseases
University of Veterinary Medicine Budapest
Hung\u00e1ria krt. 23-25., 1147 Budapest, Hungary
bercic.rebeka.lucijana@aotk.szie.hu<\/a>
Podro\u010dje: Biotehni\u0161ke vede, \u017eivalska produkcija in predelava<\/p>\n\n\n\n

dr. Tam\u00e1s Bakonyi<\/a>
tamas.bakonyi@vetmeduni.ac.at<\/a>
Podro\u010dje: Biotehni\u0161ke vede, \u017eivalska produkcija in predelava<\/p>\n\n\n\n

Slovenski partner<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Vodja projekta: dr. Andreja Urbanek Kranjc<\/a>
Katedra za botaniko in fiziologijo rastlin
Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede
Univerza v Mariboru
Pivola 10, 2311 Ho\u010de, Slovenija
andreja.urbanek@um.si<\/a>
Podro\u010dje: Biologija, rastlinska fiziologija<\/p>\n\n\n\n

Raziskovalci<\/strong><\/p>\n\n\n\n

dr. Vesna Bukovac<\/a><\/p>\n\n\n\n

vesna.bukovac@um.si<\/a><\/p>\n\n\n\n

Podro\u010dje: Kemija, analizna kemija<\/p>\n\n\n\n

Mateja Felicijan<\/a>, mag. kmet<\/p>\n\n\n\n

mateja.felicijan@um.si<\/a><\/p>\n\n\n\n

Podro\u010dje: Biologija, botanika<\/p>\n\n\n\n

dr. Mario Le\u0161nik<\/a><\/p>\n\n\n\n

mario.lesnik@um.si<\/a><\/p>\n\n\n\n

Podro\u010dje: Rastlinska produkcija in predelava, fitomedicina<\/p>\n\n\n\n

dr. Andrej Pau\u0161i\u010d<\/a><\/p>\n\n\n\n

andrej.pausic@um.si<\/a><\/p>\n\n\n\n

Podro\u010dje: Biologija, botanika<\/p>\n\n\n\n

dr. Stanislav Tojnko<\/a><\/p>\n\n\n\n

stanislav.tojnko@um.si<\/a><\/p>\n\n\n\n

Podro\u010dje: Rastlinska produkcija in predelava, kmetijske rastline<\/p>\n\n\n\n

Tehni\u010dni sodelavci<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Anja Ivanu\u0161, mag. kmet.<\/p>\n\n\n\n

anja.ivanus@um.si<\/a><\/p>\n\n\n\n

Podro\u010dje: Biologija, botanika<\/p>\n\n\n\n

Johannes Rabensteiner<\/a>, mag. rer. nat.<\/p>\n\n\n\n

jj.rabenstein@gmail.com<\/a><\/p>\n\n\n\n

Podro\u010dje: Biologija, botanika<\/p>\n\n\n\n

Polona Su\u0161nik<\/a>, mag. ekol. biod.<\/p>\n\n\n\n

polona.susnik@um.si<\/a><\/p>\n\n\n\n

Podro\u010dje: Biologija, botanika<\/p>\n\n\n\n

Bojana \u017diberna<\/a>, univ. dipl. ing. kem. tehn.<\/p>\n\n\n\n

bijana.ziberna21@gmail.com<\/a><\/p>\n\n\n\n

Podro\u010dje: Kemijsko in\u017eenirstvo, procesno sistemsko in\u017eenirstvo<\/p>\n\n\n\n

Bibliografske reference<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Monografija<\/strong><\/p>\n\n\n\n