{"id":1495,"date":"2021-11-28T14:30:14","date_gmt":"2021-11-28T14:30:14","guid":{"rendered":"http:\/\/fkbv2.um.si\/?p=1495"},"modified":"2021-11-28T14:30:16","modified_gmt":"2021-11-28T14:30:16","slug":"soja-v4-1407","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.fkbv.um.si\/?p=1495","title":{"rendered":"Soja V4-1407"},"content":{"rendered":"\n<p><strong>Naslov projekta<\/strong><\/p>\n\n\n\n<p>Soja<br>Soybean<\/p>\n\n\n\n<p><strong>\u0160ifra projekta:<\/strong>&nbsp;V4-1407<\/p>\n\n\n\n<p><strong>Trajanje projekta:<\/strong>&nbsp;2015-2017<\/p>\n\n\n\n<p><strong>Vodja projekta:<\/strong>&nbsp;red. prof. dr, Franc Bavec<\/p>\n\n\n\n<p><strong>Naziv te\u017ei\u0161\u010da v okviru CRP:<\/strong><\/p>\n\n\n\n<p>Tehnologije pridelovanja beljakovinskih polj\u0161\u010din s poudarkom na uvajanju pridelave soje<\/p>\n\n\n\n<p><strong>Nosilna raziskovalna organizacija<\/strong><\/p>\n\n\n\n<p>Univerza v Mariboru Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede<\/p>\n\n\n\n<p>Raziskovalne organizacije \u2013 soizvajalke<\/p>\n\n\n\n<p>1. UL Biotehni\u0161ka fakulteta<\/p>\n\n\n\n<p>2. Kmetijski in\u0161titut Slovenije<\/p>\n\n\n\n<p>3. In\u0161titut za okolje in prostor Celje<\/p>\n\n\n\n<p><strong>Izhodi\u0161\u010da:<\/strong><\/p>\n\n\n\n<p>&#8211; EU uva\u017ea 70% visoko proteinske oskrbe in je uporabila v letu 2011 14% svetovne pridelave soje na 15 mio ha njivskih povr\u0161in zunaj Evrope in jo uporabila v glavnem za rejo pra\u0161i\u010dev in perutnine. Generalni direktorat za kmetijstvo v \u0161tudiji The environmental role of protein crops in the new common agricultural policy (European parliament, 2013) poudarja pomen zmanj\u0161anja odvisnosti od uvoza in zmanj\u0161ane porabe sintetskih gnojil. Pridelava naj bi zaradi tega postala bolj profitabilna in bi zmanj\u0161ala obremenitve glede Nitratne direktive, okoljskih prednosti in biodiverzitete vklju\u010dno z zdru\u017eenimi setvami. Ker leguminoze niso nikoli niso bile vklju\u010dene v okoljsko kmetijske sheme, kmetijska reforma predvideva njihovo vklju\u010devanje v okoljsko kmetijske ukrepe.<\/p>\n\n\n\n<p>&#8211; V Sloveniji smo v letu 2013 pridelovali sojo na 103 KGM MID in sicer na 199 ha, krmni grah na 211 KGM MID 191 ha, krmni bob na 3 KGM MID na 2,6 ha in lupino na 0,2 ha. Skupna povr\u0161ina zna\u0161a torej okoli 400 ha, kar zna\u0161a v strukturi setve polj\u0161\u010din le 0,23% njivskih povr\u0161in pod zrnatimi stro\u010dnicami, kar pomeni da uvozimo ve\u010d kot 70% beljakovin, od tega pa je 97,5% transgene soje uvo\u017eene preko oceana (Bavec, 2014).<\/p>\n\n\n\n<p>Zaradi tega je namen predloga zmanj\u0161ati odvisnost oskrbe z zrnatimi stro\u010dnicami, predvsem zaradi uvoza gensko spremenjene soje iz Brazilije ter ustvariti pogoje za lokalno proizvodnjo rastlinske in hrane \u017eivalskega porekla. Z uvedbo ve\u010d zrnatih stro\u010dnic v strukturo setve in izbolj\u0161anjem kolobarja do 1\/4 leguminoz v kolobarju namesto koruze bi lahko v Sloveniji nadomestili okoli 1100 ton naravno vezanega du\u0161ika namesto industrijsko proizvedenega, kar pa predstavlja izredno veliko zmanj\u0161anje negativnega okoljskega odtisa in prihranek na energiji in stro\u0161kih.<\/p>\n\n\n\n<p>&#8211; Pridelava soje in drugih zrnatih stro\u010dnic v Sloveniji ni tako zelo raz\u0161irjena, zato je raz\u0161irjenost bolezni in \u0161kodljivcev (razen bolezni pri bobu) majhna. Za doseganje ve\u010djih pridelkov je pomembno, da posevek skozi rastno dobo varujemo pred plevelom. Za uni\u010devanje plevelov v ekolo\u0161kem na\u010dinu pridelave izvajamo ve\u010d preventivnih ukrepov, ki kasneje omogo\u010dajo la\u017eji nadzor nad pleveli. Pomembnej\u0161i ukrep za zmanj\u0161anje plevelne populacije je uporaba tehnike slepe setve, kjer tla pred setvijo ve\u010dkrat plitko obdelamo, ko so pleveli v fazi kli\u010dnih listov. Naslednji ukrep je setev soje na \u0161ir\u0161i medvrstni razmik, saj je v tem primeru mo\u017ena uporaba medvrstnih okopalnikov. V integriranim na\u010dinu pridelave imamo mo\u017enost uporabe, sicer omejenega \u0161tevila herbicidov. Zaradi mo\u017enosti uporabe herbicidov sojo v tem pridelovalnem sistemu sejemo na o\u017eji medvrstni razmik. Tako kot pri ekolo\u0161kem na\u010dinu pridelave, pa tudi v integriranem &#8211; konvencionalne lahko uporabljamo tehniko slepe setve. V za\u010detnih razvojnih fazah enoletne plevele uspe\u0161no uni\u010dimo z ve\u010dkratno uporabo \u010desal.<\/p>\n\n\n\n<p>Aktivnosti:<\/p>\n\n\n\n<p>&#8211; Slovenija se je s podpisom deklaracije o &#8220;Podonavski soji&#8221; januarja 2013 v Berlinu pridru\u017eila skupini dr\u017eav, ki si prizadevajo za pove\u010danje pridelave soje v podonavskem bazenu in v ju\u017eni Evropi<\/p>\n\n\n\n<p>&#8211; Konec avgusta 2013 je nato potekala v Gornji Radgoni mednarodna konferenca o spodbujanju pridelave beljakovinskih rastlin v podonavski in ju\u017enoevropski regiji in na njej je bil izpostavljen problem nizke samooskrbe z beljakovinskimi rastlinami v EU.<\/p>\n\n\n\n<p>&#8211; Z organizacijo te mednarodne konference je Slovenija \u017eelela prispevati k nadaljnjem razvoju civilne iniciative za spodbujanje pridelave gensko nespremenjene soje v podonavskem obmo\u010dju iz januarja 2013, t. i. \u00bbDeklaracije o pridelavi soje v Podonavju\u00ab.<\/p>\n\n\n\n<p>&#8211; V Moravskih toplicah so 23.8.2013 predstavniki regije sprejeli skupno deklaracijo \u201cRegional Cooperation for Protein Security in the Broader Danube Region and the Southern European Regions\u201d, ki \u0161e dodatno krepi skupni interes za pridelavo beljakovinskih rastlin.<\/p>\n\n\n\n<p>&#8211; Tudi SKP 2014-2020 na evropski ter Program razvoja pode\u017eelja na slovenski ravni predvidevata podpore za pridelavo beljakovinskih rastlin, obenem v pripravi evropska strategija za pridelavo beljakovinskih rastlin.<\/p>\n\n\n\n<p>&#8211; Izbolj\u0161anje samopreskrbe z beljakovinskimi rastlinami je tako eno od najpomembnej\u0161ih vpra\u0161anj za prihodnji razvoj kmetijstva.<\/p>\n\n\n\n<p>&#8211; \u0160e posebej zaskrbljujo\u010de je dejstvo, da je ve\u010dina uvo\u017eene soje gensko spremenjene, kar pomeni dodatno tveganje za porabnike.<\/p>\n\n\n\n<p>&#8211; Obenem se v EU krepi povpra\u0161evanje po proizvodih, ki so pridelani brez GSO. Vse ve\u010d kupcev se zaveda skritega vnosa GSO preko proizvodov (jajca, meso, itd.).<\/p>\n\n\n\n<p>&#8211; Potencial za pridelavo beljakovinskih rastlin v Sloveniji obstaja, tako v konvencionalni kot v ekolo\u0161ki pridelavi, prav tako je izkazan interes kmetovalcev ter potro\u0161nikov.<\/p>\n\n\n\n<p>&#8211; Beljakovinske rastline so lahko nov, rentabilen produkt za na\u0161e kmete in odli\u010dna dopolnitev lokalne ponudbe \u017eivil.<\/p>\n\n\n\n<p>&#8211; Pridelava ima \u0161tevilne ekolo\u0161ke prednosti ter tr\u017ene prilo\u017enosti za proizvajalce. Tudi s stali\u0161\u010da prilagajanja rastnega sortimenta na klimatske spremembe ima pridelava beljakovinskih rastlin prednosti.<\/p>\n\n\n\n<p>&#8211; Zelo pomanjkljivo pa je poznavanje dobrih praks pridelave in dodelave ter prenos znanja o pridelavi in predelavi v prakso do kmetovalcev. Tako so trenutno ti prepu\u0161\u010deni lastni iznajdljivosti in tuji literaturi.<\/p>\n\n\n\n<p>&#8211; Za dvig pridelave v Sloveniji je potrebno pridelovalcem ponuditi celovite re\u0161itve ter tehnolo\u0161ka navodila, ki bodo ponudile odgovore na; katere sorte so primerne za pridelavo, kak\u0161ni so optimalni roki setve in setvene norme, katere povr\u0161ine so primerne, kak\u0161na je optimalna agrotehnika, gnojenje in varstvo rastlin, kako skladi\u0161\u010diti in predelati beljakovinske rastline, kak\u0161na je ekonomika pridelave itd. pa tudi priprave te rabe le-te.<\/p>\n\n\n\n<p>&#8211; Sodobne tehnologije, kjer je potrebno znanje, moderni agrotehni\u010dni ukrepi in nove vrste bodo omogo\u010dile ve\u010dji pridelek in ve\u010djo rentabilnost za slovenskega kmetovalca.<\/p>\n\n\n\n<p>Ve\u010d:\u00a0<a href=\"http:\/\/fkbv2.um.si\/wp-content\/uploads\/2021\/11\/Prijava_soja_in_plan_dela_2014-2017.pdf\">Soja<\/a><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Naslov projekta SojaSoybean \u0160ifra projekta:&nbsp;V4-1407 Trajanje projekta:&nbsp;2015-2017 Vodja projekta:&nbsp;red. prof. dr, Franc Bavec Naziv te\u017ei\u0161\u010da v okviru CRP: Tehnologije pridelovanja beljakovinskih polj\u0161\u010din s poudarkom na uvajanju pridelave soje Nosilna raziskovalna organizacija Univerza v Mariboru Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede Raziskovalne organizacije \u2013 soizvajalke 1. UL Biotehni\u0161ka fakulteta 2. Kmetijski in\u0161titut Slovenije 3. In\u0161titut za [&hellip;]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"ocean_post_layout":"","ocean_both_sidebars_style":"","ocean_both_sidebars_content_width":0,"ocean_both_sidebars_sidebars_width":0,"ocean_sidebar":"0","ocean_second_sidebar":"0","ocean_disable_margins":"enable","ocean_add_body_class":"","ocean_shortcode_before_top_bar":"","ocean_shortcode_after_top_bar":"","ocean_shortcode_before_header":"","ocean_shortcode_after_header":"","ocean_has_shortcode":"","ocean_shortcode_after_title":"","ocean_shortcode_before_footer_widgets":"","ocean_shortcode_after_footer_widgets":"","ocean_shortcode_before_footer_bottom":"","ocean_shortcode_after_footer_bottom":"","ocean_display_top_bar":"default","ocean_display_header":"default","ocean_header_style":"","ocean_center_header_left_menu":"0","ocean_custom_header_template":"0","ocean_custom_logo":0,"ocean_custom_retina_logo":0,"ocean_custom_logo_max_width":0,"ocean_custom_logo_tablet_max_width":0,"ocean_custom_logo_mobile_max_width":0,"ocean_custom_logo_max_height":0,"ocean_custom_logo_tablet_max_height":0,"ocean_custom_logo_mobile_max_height":0,"ocean_header_custom_menu":"0","ocean_menu_typo_font_family":"0","ocean_menu_typo_font_subset":"","ocean_menu_typo_font_size":0,"ocean_menu_typo_font_size_tablet":0,"ocean_menu_typo_font_size_mobile":0,"ocean_menu_typo_font_size_unit":"px","ocean_menu_typo_font_weight":"","ocean_menu_typo_font_weight_tablet":"","ocean_menu_typo_font_weight_mobile":"","ocean_menu_typo_transform":"","ocean_menu_typo_transform_tablet":"","ocean_menu_typo_transform_mobile":"","ocean_menu_typo_line_height":0,"ocean_menu_typo_line_height_tablet":0,"ocean_menu_typo_line_height_mobile":0,"ocean_menu_typo_line_height_unit":"","ocean_menu_typo_spacing":0,"ocean_menu_typo_spacing_tablet":0,"ocean_menu_typo_spacing_mobile":0,"ocean_menu_typo_spacing_unit":"","ocean_menu_link_color":"","ocean_menu_link_color_hover":"","ocean_menu_link_color_active":"","ocean_menu_link_background":"","ocean_menu_link_hover_background":"","ocean_menu_link_active_background":"","ocean_menu_social_links_bg":"","ocean_menu_social_hover_links_bg":"","ocean_menu_social_links_color":"","ocean_menu_social_hover_links_color":"","ocean_disable_title":"default","ocean_disable_heading":"default","ocean_post_title":"","ocean_post_subheading":"","ocean_post_title_style":"","ocean_post_title_background_color":"","ocean_post_title_background":0,"ocean_post_title_bg_image_position":"","ocean_post_title_bg_image_attachment":"","ocean_post_title_bg_image_repeat":"","ocean_post_title_bg_image_size":"","ocean_post_title_height":0,"ocean_post_title_bg_overlay":0.5,"ocean_post_title_bg_overlay_color":"","ocean_disable_breadcrumbs":"default","ocean_breadcrumbs_color":"","ocean_breadcrumbs_separator_color":"","ocean_breadcrumbs_links_color":"","ocean_breadcrumbs_links_hover_color":"","ocean_display_footer_widgets":"default","ocean_display_footer_bottom":"default","ocean_custom_footer_template":"0","ocean_post_oembed":"","ocean_post_self_hosted_media":"","ocean_post_video_embed":"","ocean_link_format":"","ocean_link_format_target":"self","ocean_quote_format":"","ocean_quote_format_link":"post","ocean_gallery_link_images":"off","ocean_gallery_id":[],"footnotes":""},"categories":[21],"tags":[],"post_folder":[],"class_list":["post-1495","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-clanki","entry"],"publishpress_future_action":{"enabled":false,"date":"2026-04-27 08:41:53","action":"change-status","newStatus":"draft","terms":[],"taxonomy":"category","extraData":[]},"publishpress_future_workflow_manual_trigger":{"enabledWorkflows":[]},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.fkbv.um.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1495","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.fkbv.um.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.fkbv.um.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.fkbv.um.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.fkbv.um.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=1495"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/www.fkbv.um.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1495\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1499,"href":"https:\/\/www.fkbv.um.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1495\/revisions\/1499"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.fkbv.um.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=1495"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.fkbv.um.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=1495"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.fkbv.um.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=1495"},{"taxonomy":"post_folder","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.fkbv.um.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fpost_folder&post=1495"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}