Danes se vse pogosteje pogovarjamo o kvalitetnih agro\u017eivilskih verigah ali agro\u017eivilskih verigah z dodano vrednostjo (ang. \u00bbvalue based food chains\u00ab \u2013 VBFC) (Stevenson in sod. 2011, Vacas in sod. 2014). Uporabo te terminologije v Evropi je mo\u017eno zaslediti v novej\u0161i znanstveni literaturi po letu 2010. Vacas in sod. (2014) pojasnjujejo, da agro\u017eivilske verige z dodano vrednostjo z zelo kvalitetnimi \u017eivili ali kmetijskimi proizvodi manj obremenjujejo okolje in kljub temu doprinesejo k pove\u010danju lokalne ekonomije in skupnosti. Pozitivni ekonomski u\u010dinki so vsekakor manj\u0161i kot pri konvencionalnih verigah, saj se VBFC sre\u010dujejo z ve\u010djimi proizvodnimi stro\u0161ki in vlaganji v proizvodnjo kot konvencionalne (pogosto imenovane tudi dolge) agro\u017eivilske verige (Vacas in sod. 2014).<\/p>\n\n\n\n
Lastnosti in primeri agro\u017eivilskih verig z dodano vrednostjo:<\/p>\n\n\n\n
Glavna razlika med VBFC in drugimi oblikami agro\u017eivilskih verig je v izra\u017eanju (dodane) vrednosti (ang. \u00bbvalue\u00ab in\/ali \u00bbvalue added\u00ab) verige, ki jo opisujejo Stevenson in Pirog 2008, Pirog in Bregendahl 2012, Evropski parlament 2013 in ugotavljajo, da je dodana vrednost izra\u017eena na tri na\u010dine:<\/p>\n\n\n\n
– preko kmetijskih proizvodov ali \u017eivil, izdelanih iz surovin, ki izkazujejo izvor \u017eivila in s tem dodano vrednost ter posledi\u010dno vi\u0161jo ceno na trgu,<\/p>\n\n\n\n
– z za\u0161\u010ditenimi ozna\u010dbami \u017eivilskih proizvodov, ki izra\u017eajo bodisi geografsko lokacijo, vi\u0161jo kvaliteto surovin in\/ali varnost \u017eivila in<\/p>\n\n\n\n
– kot splet korektnih poslovnih odnosov in interakcij med posameznimi akterji v prehranskiverigi. <\/p>\n\n\n\n
V nadaljevanju so Stevenson in Pirog 2008, Pirog in Bregendahl 2012, Stevenson in sod. 2011 in Stevenson 2013 razvili definicijo, ki opredeljuje agro\u017eivilske verige z dodano vrednostjo. Definicija temelji predvsem na opisu razlik med verigami, ki ne izra\u017eajo dodane vrednosti, in se glasi: O kvalitetnih agro\u017eivilskih verigah lahko govorimo, kadar se upo\u0161tevajo naslednja pomembna na\u010dela in se v teh segmentih razlikujejo od konvencionalnih agro\u017eivilskih verig:<\/p>\n\n\n\n
– Poslovni odnosi med strate\u0161kimi partnerji v verigi so zgrajeni na skupnih na\u010delih, ki v prvi vrsti temeljijo na zaupanju. V verigi eden od strate\u0161kih partnerjev izstopa in je tisti, ki prispeva velik dele\u017e k dobremu in organiziranemu delovanju verige.<\/p>\n\n\n\n
– V verigi se pridelovalci\/kmetje obravnavajo enako kot strate\u0161ki partner z vsemi pravicami in obveznostmi v zvezi s prevzemanjem tveganja, upravljanjem in odlo\u010danjem.<\/p>\n\n\n\n
– Obveznosti in pravice v verigi veljajo v enaki meri za vse akterje v verigi.<\/p>\n\n\n\n
– Koordinacija akterjev v verigi se u\u010dinkovito usklajuje na lokalni, regionalni, nacionalni in\/ali mednarodni ravni.<\/p>\n\n\n\n
Poleg primarnih pozitivnih vplivov agro\u017eivilskih verig z dodano vrednostjo na odnose v verigi, lahko ugotovimo, da tak tip verige izra\u017ea tudi pozitiven vpliv na socio-ekonomsko stanje akterjev, vklju\u010denih v verigo, ter tako na \u0161ir\u0161e lokalno okolje (Pri\u0161enk 2015). Razdelitev oz. opredelitev agro\u017eivilskih verig pa se ne kon\u010da samo z opredelitvijo na lokalno in konvencionalne verige, ampak je veliko bolj kompleksna, kar podrobneje predstavljamo pod to\u010dko “Izhodi\u0161\u010da ter opredelitev problema in ciljev predloga raziskovalnega projekta”. U\u010dinki, ki se ka\u017eejo z razvojem agro\u017eivilskih verig z dodano vrednostjo segajo vse od ekonomskih, socialnih in okoljskih in tako prispevajo k \u0161ir\u0161emu spektru razvoja kmetijstva, pode\u017eelja in ohranjanja okolja. Zato je smiselno strmeti k razvoju tak\u0161nih oblik povezovanja v kmetijskem sektorju. Do sedaj je bilo narejenih nekaj raziskav s podro\u010dja analiz agro\u017eivilskih verig z dodano vrednostjo v Sloveniji vendar v manj\u0161em obsegu. Obravnavana tematika pa je aktualna tudi v lu\u010di prihajajo\u010de SKP po 2020. \u0160e izrazito b o l j p a j e t o pomembno v sektorjih z nizko samooskrbo v Sloveniji, kjer je smiselno narediti podrobno analizo le-teh in izdelati priporo\u010dila za izbolj\u0161ave in njihov uspe\u0161ni nadaljnji razvoj.<\/p>\n\n\n\n
V tej fazi je pomembno, da se zavedamo da so dosedanje raziskave bile narejene na agro\u017eivilskih verigah z dodano vrednostjo kjer so vklju\u010dena visoko kvalitetna \u017eivila in prehranski izdelki, medtem ko analiz na posplo\u0161enih modelih v sektorju z nizko samoborsko v Sloveniji do sedaj \u0161e ni bilo narejeno. Na podlagi tega lahko trdimo, da je obravnavana tematika vsekakor tako vsebinski kot metodolo\u0161ki izziv.<\/p>\n\n\n\n
IZHODI\u0160\u010cA IN CILJI PROJEKTA:<\/strong><\/p>\n\n\n\n Izhodi\u0161\u010da so tesno povezana z opredelitvijo problema in jih lahko povzamemo v slednjih to\u010dkah:<\/p>\n\n\n\n – Nizka stopnja tr\u017ene usmerjenosti, pomanjkanje proizvodov dodane vrednosti na trgu in pre\u0161ibko povezovanje med primarnimi proizvajalci in naprej vzdol\u017e agro\u017eivilske verige, so izpostavljene slabosti s katerimi se ukvarja agro\u017eivilski sektor v Sloveniji.<\/p>\n\n\n\n – Za zagotavljanje trajnostne pridelave in predelave hrane vrhunske kakovosti in prepoznane sledljivosti je potreben razvoj agro-\u017eivilskih verig z dodano vrednostjo.<\/p>\n\n\n\n – Pomembnost razvoja verig vrednosti nakazuje tudi eden izmed nakazanih mo\u017enih problemskih sklopov\/izzivov v prihodnjem SKP.<\/p>\n\n\n\n – Za vzpodbujanje razvoja agro-\u017eivilskih verig z dodano vrednostjo so klju\u010dnega pomena zavedanja obstoje\u010dih te\u017eav\/pomanjkljivosti ki predstavljajo stagnacijo v obstoje\u010di kratkih in srednje dolgih agro-\u017eivilskih verigah z dodano vrednostjo v<\/p>\n\n\n\n Sloveniji.<\/p>\n\n\n\n – V praksi se sre\u010dujemo mnogokrat s pomanjkanjem zaupanja med akterji (vzroki ostajajo nepojasnjeni) kar na\u010denja po\u0161tene odnose med dele\u017eniki \u017ee na primarni ravni.<\/p>\n\n\n\n Obravnavana tematika je klju\u010dnega pomena pri zagotavljanju kreiranja verig vrednosti v primerih sektorjev z nizko samooskrbo. Kot pojasnjujemo so dolo\u010dene \u0161tudije pokazale u\u010dinkovito delovanje agro-\u017eivilskih verig z dodano vrednostjo v primerih kratkih in srednje dolgih tr\u017enih poti. Izziv in pomanjkljivosti pa so vidne predvsem pri dolgih tr\u017enih poteh. Vrzeli in \u0161ibke to\u010dke se v tak\u0161nih primerih seveda lahko razlikujejo in zaradi tega je klju\u010dnega pomena da se pri vzpostavitvi agro-\u017eivilske verige dolo\u010dijo dolo\u010deni kriteriji in usmeritve katerih se vsi dele\u017eniki vzdol\u017e verige morajo dr\u017eati za uspe\u0161no delovanje le-te. Glede na slovenske razmere lahko najdemo nekaj vzporednic z analiziranimi primeri iz tujine, pri \u010demer pa je metodolo\u0161ki pristop, ki mora biti objektiven, znanstveno relevanten in u\u010dinkovit, klju\u010dnega pomena za analizo vrzeli oz. ozkih grl pri delovanju verig. Prijavitelji projekta zaradi tega ponujamo inovativen in znanstveno relevanten pristop ocenjevanja agro\u017eivilskih metod v prvi vrsti z ve\u010d-kriterijsko odlo\u010ditveno analizo DEX. \u010ceprav je metoda znana in bila preverjena kot pomo\u010d odlo\u010danju smo raziskovalci na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede omenjeno metodo uspe\u0161no aplicirali v znanstveni literaturi kot metodo za ocenjevanje dolo\u010denih postopkov kmetijske proizvodnje, predelave in tr\u017eenja.<\/p>\n\n\n\n Glede na zapisana izhodi\u0161\u010da in obrazlo\u017eitev problematike se lahko pribli\u017eamo ciljem projekta, ki jih \u017eelimo dose\u010di.<\/p>\n\n\n\n Osnovni\/glavni cilj: <\/strong>izbolj\u0161anje in pove\u010danje verig vrednosti z namenom ve\u010dje konkuren\u010dnosti in odpornosti slovenskega agro\u017eivilskega sektorja<\/p>\n\n\n\n Specifi\u010dni cilji:<\/strong><\/p>\n\n\n\n Analiza obstoje\u010dih verig vrednosti (predvidevamo, da so dosedanje verige vrednosti bile v glavnem razumljene kot na\u010drt za doseganje vi\u0161je potro\u0161ni\u0161ke vrednosti in bolj\u0161ega izkoristka kapitala in ne kot ustvarjanje trajnostnih vrednostnih verig) s poudarkom na sektorjih z nizko samooskrbo. <\/p>\n\n\n\n Opredelitev in izdelava metodologije za ustvarjanje trajnostnih vrednostnih verig (sustainable value creation) z upo\u0161tevanjem celostne dodane vrednosti (Total net value added)<\/p>\n\n\n\n Na\u010drt nadgradnje obstoje\u010dih verig vrednosti za ve\u010djo konkuren\u010dnost (trajnostni vidik)<\/p>\n\n\n\n Izdelava ukrepov za uspe\u0161no in u\u010dinkovito implementacijo trajnostnih vrednostnih verig ter priprava predloga za vertikalno in horizontalno povezovanje<\/p>\n\n\n\n Koncept:<\/strong><\/p>\n\n\n\n – Obstoje\u010de verige vrednosti so neu\u010dinkovite.<\/p>\n\n\n\n – V kmetijsko \u017eivilskem sektorju je zaradi zna\u010dilnosti in povezanosti z naravnimi viri \u0161e posebej pomemben pristop trajnostnih vrednostnih verig<\/p>\n\n\n\n – Izhajamo iz ciljev SKP glede krepitve dohodkovnega polo\u017eaja kmetijstva in njegovega polo\u017eaja v verigi vrednosti, tr\u017ene usmerjenosti in pove\u010danja konkuren\u010dnosti kmetijstva in \u017eivilstva.<\/p>\n\n\n\n – Izhajamo iz Resolucije \u00bbNa\u0161a hrana, pode\u017eelje in naravni viri po 2021\u00ab, Cilj A: Odporna in konkuren\u010dna pridelava in predelava hrane in specifi\u010dnim ciljem zagotavljanja visokih standardov varne in kakovostne hrane, primerljiv dohodkovni polo\u017eaj, stabilnost dohodka, krepitev agro\u017eivilskih verig in izbolj\u0161anje polo\u017eaja kmeta v verigi, spodbujanje pridelave in porabe hrane z vi\u0161jo dodano vrednostjo, krepitev tr\u017ene naravnanosti in podjetni\u0161tva in spodbujanje generacijske prenove.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Danes se vse pogosteje pogovarjamo o kvalitetnih agro\u017eivilskih verigah ali agro\u017eivilskih verigah z dodano vrednostjo (ang. \u00bbvalue based food chains\u00ab \u2013 VBFC) (Stevenson in sod. 2011, Vacas in sod. 2014). Uporabo te terminologije v Evropi je mo\u017eno zaslediti v novej\u0161i znanstveni literaturi po letu 2010. Vacas in sod. (2014) pojasnjujejo, da agro\u017eivilske verige z dodano vrednostjo z zelo kvalitetnimi […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"ocean_post_layout":"","ocean_both_sidebars_style":"","ocean_both_sidebars_content_width":0,"ocean_both_sidebars_sidebars_width":0,"ocean_sidebar":"0","ocean_second_sidebar":"0","ocean_disable_margins":"enable","ocean_add_body_class":"","ocean_shortcode_before_top_bar":"","ocean_shortcode_after_top_bar":"","ocean_shortcode_before_header":"","ocean_shortcode_after_header":"","ocean_has_shortcode":"","ocean_shortcode_after_title":"","ocean_shortcode_before_footer_widgets":"","ocean_shortcode_after_footer_widgets":"","ocean_shortcode_before_footer_bottom":"","ocean_shortcode_after_footer_bottom":"","ocean_display_top_bar":"default","ocean_display_header":"default","ocean_header_style":"","ocean_center_header_left_menu":"0","ocean_custom_header_template":"0","ocean_custom_logo":0,"ocean_custom_retina_logo":0,"ocean_custom_logo_max_width":0,"ocean_custom_logo_tablet_max_width":0,"ocean_custom_logo_mobile_max_width":0,"ocean_custom_logo_max_height":0,"ocean_custom_logo_tablet_max_height":0,"ocean_custom_logo_mobile_max_height":0,"ocean_header_custom_menu":"0","ocean_menu_typo_font_family":"0","ocean_menu_typo_font_subset":"","ocean_menu_typo_font_size":0,"ocean_menu_typo_font_size_tablet":0,"ocean_menu_typo_font_size_mobile":0,"ocean_menu_typo_font_size_unit":"px","ocean_menu_typo_font_weight":"","ocean_menu_typo_font_weight_tablet":"","ocean_menu_typo_font_weight_mobile":"","ocean_menu_typo_transform":"","ocean_menu_typo_transform_tablet":"","ocean_menu_typo_transform_mobile":"","ocean_menu_typo_line_height":0,"ocean_menu_typo_line_height_tablet":0,"ocean_menu_typo_line_height_mobile":0,"ocean_menu_typo_line_height_unit":"","ocean_menu_typo_spacing":0,"ocean_menu_typo_spacing_tablet":0,"ocean_menu_typo_spacing_mobile":0,"ocean_menu_typo_spacing_unit":"","ocean_menu_link_color":"","ocean_menu_link_color_hover":"","ocean_menu_link_color_active":"","ocean_menu_link_background":"","ocean_menu_link_hover_background":"","ocean_menu_link_active_background":"","ocean_menu_social_links_bg":"","ocean_menu_social_hover_links_bg":"","ocean_menu_social_links_color":"","ocean_menu_social_hover_links_color":"","ocean_disable_title":"default","ocean_disable_heading":"default","ocean_post_title":"","ocean_post_subheading":"","ocean_post_title_style":"","ocean_post_title_background_color":"","ocean_post_title_background":0,"ocean_post_title_bg_image_position":"","ocean_post_title_bg_image_attachment":"","ocean_post_title_bg_image_repeat":"","ocean_post_title_bg_image_size":"","ocean_post_title_height":0,"ocean_post_title_bg_overlay":0.5,"ocean_post_title_bg_overlay_color":"","ocean_disable_breadcrumbs":"default","ocean_breadcrumbs_color":"","ocean_breadcrumbs_separator_color":"","ocean_breadcrumbs_links_color":"","ocean_breadcrumbs_links_hover_color":"","ocean_display_footer_widgets":"default","ocean_display_footer_bottom":"default","ocean_custom_footer_template":"0","ocean_post_oembed":"","ocean_post_self_hosted_media":"","ocean_post_video_embed":"","ocean_link_format":"","ocean_link_format_target":"self","ocean_quote_format":"","ocean_quote_format_link":"post","ocean_gallery_link_images":"off","ocean_gallery_id":[],"footnotes":""},"categories":[21],"tags":[],"post_folder":[],"class_list":["post-1492","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-clanki","entry"],"publishpress_future_action":{"enabled":false,"date":"2026-05-09 13:30:06","action":"change-status","newStatus":"draft","terms":[],"taxonomy":"category","extraData":[]},"publishpress_future_workflow_manual_trigger":{"enabledWorkflows":[]},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.fkbv.um.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1492","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.fkbv.um.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.fkbv.um.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.fkbv.um.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.fkbv.um.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=1492"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/www.fkbv.um.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1492\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1493,"href":"https:\/\/www.fkbv.um.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1492\/revisions\/1493"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.fkbv.um.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=1492"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.fkbv.um.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=1492"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.fkbv.um.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=1492"},{"taxonomy":"post_folder","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.fkbv.um.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fpost_folder&post=1492"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}