{"id":1000,"date":"2021-11-25T21:24:54","date_gmt":"2021-11-25T21:24:54","guid":{"rendered":"http:\/\/fkbv2.um.si\/?page_id=1000"},"modified":"2022-01-05T18:20:18","modified_gmt":"2022-01-05T18:20:18","slug":"sadjarstvo-in-predelava","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/www.fkbv.um.si\/?page_id=1000","title":{"rendered":"Sadjarstvo in predelava …"},"content":{"rendered":"\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t

KATEDRA ZA SADJARSTVO IN PREDELAVO SADJA<\/h2>\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t

\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/i><\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/i><\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\u010clani katedre<\/a>\n\t\t\t\t\t<\/h3>\n\n\t\t\t\t\t

\"\"<\/p>

Predstavitev \u010dlanov katedre<\/h1>

\"\"<\/p>

\u00a0red. prof. dr. Tatjana Unuk,
univ. dipl. in\u017e. kmet.<\/strong><\/p>

Predstojnica katedre, \u010dlanica senata, predstojnica \u0161tudijskega programa Kmetijstvo (2. stopnja)<\/p>

Habilitacijsko podro<\/strong>\u010dje:<\/strong>\u00a0Hortikultura
tel.:<\/strong>\u00a002\/3209-023<\/p>

e-mail:<\/strong>\u00a0tatjana.unuk@um.si<\/a><\/span>
bibliografija:<\/strong>\u00a0COBISS\u00a0<\/a><\/p>

raziskovalna dejavnost:<\/strong>\u00a0Sicris<\/a><\/p>

kabinet:<\/strong>\u00a0G211<\/p><\/blockquote>

\"\"<\/p>

red. prof. dr. Stanislav Tojnko,
univ. dipl. in\u017e. kmet.<\/strong><\/p>

Predstojnik \u0161tudijskega programa Vinogradni\u0161tvo, vinarstvo in sadjarstvo (1. stopnja)<\/p>

Habilitacijsko podro<\/strong>\u010dje:<\/strong>\u00a0Hortikultura
tel.:<\/strong>\u00a002\/3209-047
e-mail:<\/strong>\u00a0stanislav.tojnko@um.si<\/a><\/span>
bibliografija:<\/strong>\u00a0COBISS<\/a><\/p>

raziskovalna dejavnost:<\/strong>\u00a0Sicris<\/a><\/p>

kabinet:<\/strong>\u00a0G210 \u00a0\u00a0<\/p><\/blockquote>

\"\"<\/p>

vi\u0161. pred. mag. Andrej Vogrin,
univ. dipl. in\u017e. kmet.<\/strong><\/p>

Vi\u0161ji predavatelj, predsednik akademskega zbora<\/p>

Habilitacijsko podro<\/strong>\u010dje:\u00a0<\/strong>Hortikultura
tel.:\u00a0<\/strong>02\/3209-003
e-mail:\u00a0<\/strong>andrej.vogrin@um.si<\/a><\/span>
bibliografija:\u00a0<\/strong>COBISS<\/a><\/p>

raziskovalna dejavnost:\u00a0<\/strong>Sicris<\/a><\/p>

kabinet<\/strong>: G211\u00a0<\/p><\/blockquote>

\"\"<\/p>

Matja<\/strong>\u017e<\/strong>\u00a0Ler<\/strong>\u0161<\/strong>, univ. dipl. in<\/strong>\u017e<\/strong>. kmet.
<\/strong>Samostojni strokovni delavec<\/p>

Habilitacijsko podro<\/strong>\u010d<\/strong>je:<\/strong>\u00a0Hortikultura
tel.:<\/strong>\u00a002\/613 08 54, +38641 297 032
e-mail:<\/strong>\u00a0matjaz.lers@um.si<\/a><\/span>\u00a0
bibliografija:<\/strong>\u00a0\u00a0COBISS<\/a>
raziskovalna dejavnost:<\/strong>\u00a0Sicris<\/a><\/p>

prostor:<\/strong>\u00a0Univerzitetni kmetijski center FKBV<\/p><\/blockquote>

\"\"<\/p>

Marijan Sirk, mag., univ. dipl. in\u017e. kmet.<\/strong><\/p>

Strokovni delavec<\/p>

Habilitacijsko podro<\/strong>\u010dje:<\/strong>\u00a0Hortikultura
tel.:\u00a0<\/strong>02\/320-9068<\/p>

e-mail:<\/strong>\u00a0marjan.sirk@um.si<\/a><\/span>
bibliografija:\u00a0<\/strong>COBISS<\/a><\/p>

kabinet:<\/strong>\u00a0sadjarski laboratorij<\/a><\/p><\/blockquote>

\"\"<\/h1>

Dostop do kataloga \u0161tudijskih programov:<\/h1>

https:\/\/aips.um.si\/PredmetiBP5\/main.asp?Mode=prg&Zavod=10&Jezik=<\/a>\u00a0<\/p>

\"\"<\/h1>

\"\"<\/h1>

\"\"<\/h1>

\"resized\"<\/h1>

\"IMG<\/h1><\/div><\/div><\/article><\/div><\/div><\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t

\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/i><\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/i><\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tPublikacije in monografije<\/a>\n\t\t\t\t\t<\/h3>\n\n\t\t\t\t\t

\u00a0<\/p>

\"\"<\/p>

Brezalkoholne pija\u010de : urejeni zapiski predavanj – interno gradivo<\/strong><\/p>

Unuk Tatjana<\/p>

2018<\/strong><\/p>

57 str.<\/strong><\/p>

UDK 663.81<\/strong><\/p>

Dostop v knji\u017enici<\/strong><\/p>

\"\"<\/p>

Postharvest treatment of fruit : guide trough selected topics<\/strong><\/p>

Unuk Tatjana<\/p>

2018<\/strong><\/p>

58 str.<\/strong><\/p>

UDK 634.1\/.7:631.563<\/strong><\/p>

Dostop v knji\u017enici<\/strong><\/p>

\"\"<\/p>

Tehnolo\u0161ka navodila za izvedbo nekaterih ukrepov v pridelavi hru\u0161k in\u00a0<\/strong>\u010d<\/strong>e<\/strong>\u0161<\/strong>enj<\/strong><\/p>

Tatjana Unuk, Mario Le\u0161nik, \u010crtomir Rozman, Metka Hudina, Matej Stopar, Emil Zlati\u0107, Biserka Donik Purgaj, Davor Mrzli\u010d, Stanislav Tojnko<\/p>

2018<\/strong><\/p>

87 str.<\/strong><\/p>

ISBN-13: 978-961-286-148-3<\/strong><\/p>

Dostop<\/strong><\/a><\/p>

\"\"<\/p>

Tehnolo\u0161ka navodila za izvajanje operacije Sadjarstvo v okviru ukrepa Kmetijsko-okoljska-podnebna pla<\/strong>\u010d<\/strong>ila iz Programa razvoja pode<\/strong>\u017e<\/strong>elja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020<\/strong><\/p>

Stanislav Tojnko, Mario Le\u0161nik, Tatjana Unuk<\/p>

2016<\/strong><\/p>

62 str.<\/strong><\/p>

ISBN 978-961-6761-38-3<\/strong><\/p>

Dostop<\/strong><\/a><\/p>

\"\"<\/p>

\u00a0Decision Support Systems in Fruit Production<\/strong><\/p>

\u010crtomir Rozman, Stanislav Tojnko, Tatjana Unuk, Karmen Pa\u017eek, Mario Le\u0161nik<\/p>

2017<\/strong><\/p>

134 str.<\/strong><\/p>

ISBN 978-3-8300-9607-8<\/strong><\/p>

Dostop<\/strong><\/a><\/p>

\"\"<\/p>

TEHNOLO\u0160KA navodila za ekolo\u0161ko pridelavo sadja<\/strong><\/p>

Mario Le\u0161nik , Stanislav Tojnko, Anita Solar, Valentina Usenik, Darinka Koron, Matja\u017e Turinek, Bo\u0161tjan Godec, Irena Vrhovnik, Matja\u017e Jan\u010dar, Andreja Brence, Domen Bajec, Karmen Rodi\u010d, Alenka Caf<\/p>

2016<\/strong><\/p>

82 s<\/strong>tr.<\/strong><\/p>

ISBN 978-961-6392-69-3<\/strong><\/p>

Dostop<\/strong><\/a><\/p>

\"\"<\/p>

Streuobstwiesen und ihre Auswertung<\/strong><\/p>

Tojnko Stanislav, Pa\u017eek Karmen, Rozman \u010crtomir, Unuk Tatjana<\/p>

2016<\/strong><\/p>

90 str.<\/strong><\/p>

ISBN 978-3-8300-9147-9<\/strong><\/p>

Dostop\u00a0<\/strong><\/a><\/p>

\"\"<\/p>

Travni\u0161ki sadovnjaki in njihovo vrednotenje<\/strong><\/p>

Tojnko Stanislav, \u010cernel\u010d Adrijan, Pami\u010d Sa\u0161o, Pa\u017eek Karmen, Rozman \u010crtomir, Unuk Tatjan<\/p>

2015<\/strong><\/p>

65 str.<\/strong><\/p>

ISBN 978-961-6317-50-4<\/strong><\/p>

Dostopno v knji\u017enici<\/strong><\/a><\/p>

\"\"<\/p>

Vloga oveska in du\u0161i<\/strong>ka pri prepre<\/strong>\u010de<\/strong>vanju pojava alternativne rodnosti jablan<\/strong><\/p>

Unuk Tatjana<\/p>

2013<\/strong><\/p>

70 str.<\/strong><\/p>

ISBN 978-961-6317-42-9<\/strong><\/p>

Dostop<\/strong><\/a><\/p>

\"\"<\/p>

Smernice za strokovno utemeljeno gnojenje<\/strong><\/p>

Rok Miheli\u010d, Jurij \u010cop, Marijana Jak\u0161e, Franci \u0160tampar, Du\u0161ica Majer, Stanislav Tojnko, Stanislav Vr\u0161i\u010d<\/p>

2010<\/strong><\/p>

185 str.<\/strong><\/p>

ISBN 978-961-6761-09-3<\/strong><\/p>

Dostop<\/strong><\/a><\/p>

\"\"<\/p>

Sadjarski posvet 2009<\/strong><\/p>

Unuk Tatjana<\/p>

2009<\/strong><\/p>

118 str.<\/strong><\/p>

ISBN 978-961-6317-32-0<\/strong><\/p>

Dostopno v knji\u017enici<\/strong><\/p>

\"\"<\/p>

Jabolka, hru\u0161ke in pti<\/strong>\u010d<\/strong>i na Gori<\/strong>\u010d<\/strong>kem<\/strong><\/p>

Aleksander \u0160iftar, Stanislav Tojnko, Jakob Smole, Marta Horvat, Maja Hajdinjak<\/p>

2007<\/strong><\/p>

75 str.<\/strong><\/p>

ISBN 978-961-92105-0-5<\/strong><\/p>

Dostop<\/strong><\/a><\/p>

\"\"<\/p>

Slovenska integrirana pridelava sadja : SIPS<\/strong><\/p>

Stanislav Tojnko; Stane Ber\u010di\u010d, Konrad Beber; Zlatka Gutman-Kobal; Janez Hribar; Matja\u017e Jan\u010dar; Ivan Kodri\u010d; Darinka Koron; Milko Krajnc; Gustav Matis; Jo\u017ee Miklavc; Gabriel Seljak; Andrej Sor\u0161ak; Tatjana Unuk; Viljanka Vesel; Stojan Vrabl; Peter Zadravec; Mario Le\u0161nik<\/p>

1999
<\/strong>134 str.<\/strong><\/p>

UDK 634.1:631.147(497.4)(082)<\/strong><\/p>

Dostopno v knji\u017enici<\/strong><\/p>

\u00a0<\/strong><\/p><\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t

\n\t\t\t\t\t

\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/i><\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/i><\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tProjekti<\/a>\n\t\t\t\t\t<\/h3>\n\n\t\t\t\t\t

Okoljski vidiki preusmeritve\u00a0\u00a0v ekolo\u0161ko pridelavo sadja<\/strong><\/p>


\"\"
<\/strong><\/p>

\"\" \"\"<\/p>

Projekt EIP (Evropsko partnerstvo za inovacije) z naslovom Okoljski vidiki preusmeritve\u00a0\u00a0v ekolo\u0161ko pridelavo sadja se izvaja v okviru ukrepa M16: Sodelovanje iz Programa razvoja pode\u017eelja 2014-2020, podukrepa M16.5: Okolje in podnebne spremembe.<\/p>

\u00a0<\/strong>Vodilni partner:<\/strong>\u00a0Univerza v Mariboru<\/p>

\u00a0<\/strong>Vodja projekta:<\/strong>\u00a0Prof. dr. Tatjana Unuk (tatjana<\/a>.unuk@um.si<\/a><\/span><\/span>)\u00a0<\/p>

Kratek opis projekta:
<\/strong>Opis projekta: Cilj projekta je s prakti\u010dnimi primeri na partnerskih\/demonstracijskih posestvih v 6 statisti\u010dnih regijah po Sloveniji in vklju\u010dujo\u010d ve\u010d sadnih vrst pokazati pridelovalcem, da je ob uporabi obstoje\u010dih praks in tehnolo\u0161kih ukrepov mo\u017een uspe\u0161en prehod iz integriranega v ekolo\u0161ki na\u010din pridelovanja tudi v \u017ee obstoje\u010dih trajnih nasadih. Ekolo\u0161ki na\u010din pridelave sadja je eden najzahtevnej\u0161ih, vendar najbolj dosledno izpolnjuje ve\u010dnamensko vlogo kmetijstva, ki obsega zagotavljanje zadostne preskrbe z varno hrano, ohranjanje naravnih danosti \u2013 voda, tla, zrak, biotske raznovrstnost in tudi ohranjanje kulturne kmetijske krajine z gospodarsko in socialno vlogo kmetijstva.<\/p>

Trajanje projekta: 15.11.2019 \u2013 15.11.2022
<\/strong>https:\/\/www.fkbv.um.si\/?p=1412<\/span><\/a><\/p>

Visokostorilna trajnostna pridelava jabolk<\/strong>
\"\"<\/p>

\u00a0 \u00a0 \u00a0 \"\" \"\"<\/p>

Projekt EIP (Evropsko partnerstvo za inovacije) z naslovom Visokostorilna trajnostna pridelava jabolkse izvaja v okviru ukrepa M16: Sodelovanje iz Programa razvoja pode\u017eelja 2014-2020, podukrepa 16.2: Razvoj novih proizvodov, praks, procesov in tehnologij.<\/p>

V<\/strong>odilni partner:<\/strong>\u00a0Univerza v Mariboru<\/p>

Vodja projekta:<\/strong>\u00a0Prof. dr. Stanislav Tojnko
stanislav.tojnko@um.si<\/a><\/span>\u00a0<\/p>

Kratek opis projekta:
<\/strong>V demonstracijsko poskusnih nasadih bomo zdru\u017eili vse v zadnjih letih presku\u0161ane pridelovalne tehnike za doseganje naslednjega klju\u010dnega cilja: trajnostna in svetovno konkuren\u010dna pridelava prvovrstnih slovenskih jabolk, pridelanih s sintezo tehnolo\u0161kih ukrepov za zmanj\u0161evanje obremenitev okolja, zmanj\u0161evanje pridelovalnih tveganj zaradi podnebnih sprememb, doseganje najvi\u0161jih tr\u017eenjskih standardov in zadovoljevanje pri\u010dakovanj najzahtevnej\u0161ih kupcev.<\/p>

Trajanje projekta: 22.11.2019 \u2013 23.11.2022
<\/strong>https:\/\/www.fkbv.um.si\/?p=1439<\/span><\/a><\/p>

Tehnologije za konkuren<\/strong>\u010d<\/strong>nej<\/strong>\u0161<\/strong>o pridelavo jabolk<\/strong><\/p>

Eviden<\/strong>\u010d<\/strong>na\u00a0<\/strong>\u0161<\/strong>tevilka:\u00a0<\/strong>V4-1612
Vodja:\u00a0<\/strong>Matej Stopar
Obdobje:\u00a0<\/strong>1.10.2016\u201530.9.2019
Sodelujo<\/strong>\u010d<\/strong>e institucije:\u00a0<\/strong>KIS,\u00a0\u00a0<\/strong>KGZS KGZ Maribor, UL BF, UM FKBV
Povzetek:<\/strong>\u00a0Slovenija je tradicionalno sadjarska de\u017eela. Jablani kot glavni sadni vrsti, se je v zadnjih desetih letih obseg pridelave zmanj\u0161al iz 3000 hektarov intenzivnih nasadov na manj kot 2500 hektarov. Vzrok je iskati v slabi dohodkovni zanimivosti pridelave jabolk. Popre\u010dni pridelki jabolk intenzivnih nasadov v zadnjih letih zna\u0161ajo manj kot 30 t\/ha, medtem ko v primerljivih sadjarskih de\u017eelah Evrope popre\u010dni pridelki presegajo 35 t\/ha. Ob istih, \u017ee ve\u010d let nizkih cenah jabolk na evropskem trgu, slovenski pridelovalci predvsem zaradi \u0161ibke konkuren\u010dnosti opu\u0161\u010dajo pridelavo. Za izbolj\u0161anje konkuren\u010dnega polo\u017eaja slovenskega pridelovalca jabolk, je poleg zvi\u0161anja popre\u010dnih hektarskih pridelkov, nujno potrebno izbolj\u0161ati tudi kakovost pridelanih plodov.<\/p>

Cilj projekta po zaklju\u010denih triletnih raziskavah je svetovati pridelovalcu in mu ponuditi re\u0161itve na tehnolo\u0161ki ravni za pove\u010danje hektarskega pridelka jabolk. Re\u0161itve se bodo v prvi vrsti nana\u0161ale na tehnolo\u0161ke ukrepe za izgradnjo rodnega volumna, za njegovo maksimiranje glede na povr\u0161ino sadovnjaka, na vsakoletno vzdr\u017eevanje rodnosti tega volumna (prilagojenih kro\u0161enj) in na ukrepe zmanj\u0161evanja stro\u0161kov ter ve\u010danja okoljske sprejemljivosti pridelave. Med slednjimi je omeniti vpeljavo modernih tehnologij strojne rezi sadovnjaka ter vpeljavo tehnologij mehanskega red\u010denja cvetov jablane. Oba ukrepa se navezujeta na prvotni cilj izgradnje rodnega volumna, ki ga bomo za namen strojne obdelave tudi prilagodili v smeri gojitvene oblike homogene sadne stene.<\/p>

\u00a0<\/strong><\/p>

Vpliv hranjenja li<\/strong>\u010d<\/strong>ink hibridov sviloprejke (Bombyx mori<\/em>\u00a0L.) z listi starih lokalnih mad<\/strong>\u017e<\/strong>arskih in slovenskih genotipov murv (Morus alba<\/em>\u00a0L.) na razvoj in zdravstveni status li<\/strong>\u010d<\/strong>ink
Eviden<\/strong>\u010d<\/strong>na\u00a0<\/strong>\u0161<\/strong>tevilka:\u00a0<\/strong>N1-0041
Vodja:\u00a0<\/strong>Urbanek Krajnc Andreja
Obdobje:\u00a0<\/strong>1.1.2016\u201531.12.2018
Sodelujo<\/strong>\u010d<\/strong>e institucije:\u00a0<\/strong>UM FKBV
Povzetek:<\/strong>\u00a0Ohranjanje genskih virov rodu\u00a0Morus<\/em>\u00a0je nezadostno, \u010deprav je nedvomno bistvenega pomena za ohranjanje svetovne zapu\u0161\u010dine za na\u0161e naslednike. Ta raziskava temelji na dolo\u010ditvi klju\u010dnih metabolitov (proteinov, fenolov in tiolov) v listih starih genotipov murv iz Gori\u0161ke regije v Sloveniji z namenom prou\u010ditve antioksidativne aktivnosti in hranilne vrednosti. Skupni proteini in fenoli so bili dolo\u010deni spektrofotometri\u010dno s pomo\u010djo Bradfordove in Folin-Ciocalteu metode, tioli so bili dolo\u010deni s pomo\u010djo HPLC po predhodnem markiranju s fluorescen\u010dnim barvilom monobromobimane. Rezultati dolo\u010ditve metabolitov ka\u017eejo, da imajo nekateri genotipi visoko vsebnost glutationa, v primerjavi z rezultati drugih avtorjev so superiorni v vsebnosti proteinov in fenolov in bodo v nadaljnjih raziskavah razmno\u017eeni z namenom uporabe listov za krmo sviloprejk in ostalih \u017eivali.<\/p>

Tehnologija pridelave hru\u0161k in\u00a0<\/strong>\u010d<\/strong>e<\/strong>\u0161<\/strong>enj
Eviden<\/strong>\u010d<\/strong>na\u00a0<\/strong>\u0161<\/strong>tevilka:\u00a0<\/strong>V4-1409
Vodja:<\/strong>\u00a0Unuk Tatjana
Obdobje:<\/strong>\u00a01.7.2014 – 30.06.2017
Sodelujo<\/strong>\u010d<\/strong>e institucije:\u00a0<\/strong>KIS, KGZS KGZ Maribor, KGZS KGZ Nova Gorica, UL BF, UM FKBV
Povzetek:<\/strong>\u00a0Jabolka so edina sadna vrsta, ki v Sloveniji zado\u0161\u010dajo zahtevam glede samooskrbe. Razlogi za tako situacijo so ve\u010dplastni. Najpomembnej\u0161i so nedore\u010deni tehnolo\u0161ki ukrepi v pridelavi posameznih, v Sloveniji tradicionalnih sadnih vrst, kot sta \u010de\u0161nja in hru\u0161ka, su\u0161ni stresi, nedore\u010dene poobiralne tehnologije ipd.<\/p>

Rde\u010da nit, ki ji sledi ta projekt, je nadaljevanje vsebin CRP iz leta 2009 ter 2011, kjer je bilo mo\u010d prepoznati te\u017ei\u0161\u010de raziskav v sadjarstvu v smeri vsesplo\u0161nega zmanj\u0161evanja pesticidov v pridelavi sadja na na\u010din kombiniranja IP (integrirane) izbolj\u0161ane IP (0,0 MRL \u2013 pridelava sadja brez ostankov pesticidov) in EKO (ekolo\u0161ke) pridelave, pridelave sadja brez \u0161kropljenja ter izvajanja alternativnih metod varstva sadnih rastlin (bioti\u010dni pripravki, kombinacije podrasti\u2026). Ta se je v sedanjem projektu omejila predvsem na nere\u0161enem tehnolo\u0161kem problemu varstva hru\u0161k pred hru\u0161evo bol\u0161ico ter re\u0161evanje problematike gnilobe pri \u010de\u0161nji.<\/p>

Novi tehnolo\u0161ki ukrepi za pridelavo sadja brez uporabe za\u0161<\/strong>\u010d<\/strong>itnih sredstev
Eviden<\/strong>\u010d<\/strong>na\u00a0<\/strong>\u0161<\/strong>tevilka:\u00a0<\/strong>V4-1115
Vodja:<\/strong>\u00a0Hribar Janez
Obdobje:<\/strong>\u00a01.10.2011 – 30.09.2013\u00a0
Sodelujo<\/strong>\u010d<\/strong>e institucije:<\/strong>\u00a0KIS,\u00a0\u00a0<\/strong>KGZS KGZ Maribor, UL BF, UM FKBV
Povzetek:<\/strong>\u00a0Zaradi nedavnih \u0161kandalov v povezavi s hrano je varnost hrane na splo\u0161no pa tudi sadja v ospredju in na dnevnem redu vlad, politikov, zdravstvenih delavcev in \u017eivilske industrije. Za mnoge potro\u0161nike iz vseh predelov sveta je postala varnost \u017eivil eden najpomembnej\u0161ih atributov hrane. Zaskrbljenost potro\u0161nikov v prvi vrsti zaradi nedavnih \u0161kandalov povezanih s hrano vpliva na nakupovalne navade, na oblikovanje politike, mednarodno trgovino in na\u010din pridelave hrane. Ena od posledic omenjenih dejstev je pove\u010dano povpra\u0161evanje po organsko pridelani hrani, ki sicer \u0161e predstavlja majhen tr\u017eni dele\u017e, vendar je eden najhitreje rasto\u010dih segmentov hrane. Razlogi za pove\u010dano zanimanje za organsko pridelano hrano so predvsem pove\u010dana skrb za osebno zdravje in za\u0161\u010dito okolja. Velja vsesplo\u0161no prepri\u010danje da je organsko pridelana hrana bolj zdrava in varnej\u0161a kot konvencionalno pridelana in da so potro\u0161niki pripravljeni pla\u010dati ve\u010d za organsko pridelano hrano. \u010ceprav velja organsko pridelana hrana za varnej\u0161o, ker ne vsebuje ostankov fitofarmacevtskih sredstev, se s strani prehranskih strokovnjakov porajajo dvomi o varnosti predvsem zaradi sekundarnih metabolitov plesni. Mikotoksini so sekundarni produkti plesni in precej kontroverzni v povezavi organsko pridelano hrano. Ker sinteti\u010dni, sicer zelo u\u010dinkoviti fungicidi niso dovoljeni v organski pridelavi je logi\u010dna posledica da vsebuje organsko pridelana hrana ve\u010d mikroorganizmov in je pod ustreznimi pogoji bolj dovzetna za kontaminacijo s plesnimi.\u00a0Namen na\u0161e raziskave je gojiti odporno sorto jabolk \u2018Topaz\u2019 pri razli\u010dnih agrotehni\u010dnih ukrepih\u00a0 in po obiranju plodove namakati v vro\u010di vodi (52 \u00b0C) za zmanj\u0161anje mikrobiolo\u0161ke oku\u017eenosti in posledi\u010dno zmanj\u0161anje nastanka mikotoksina patulin. Obdelava s toplo vodo je za plodove varna, \u010deprav se lahko nekoliko spremeni metabolizem plodov vsaj v ko\u017eici. Zaradi mo\u017enih sprememb v ko\u017eici bomo preu\u010devali aromati\u010dne spojine, vsebnost askorbinske kisline in skupnih fenolov v plodovih obdelanih s toplo vodo in kontrolnih plodovih kultivarja \u2018Topaz\u2019. Iste poskuse bomo opravili tudi na odporni \u2018Vinogradni\u0161ki breskvi\u2019, na \u010de\u0161njah\u00a0 in jagodah. Kar zadeva varnost sadja, bomo na povr\u0161ini sadja dolo\u010dali skupno \u0161tevilo mikroorganizmov, plesni ter mikotoksina patulin na zgoraj omenjenih sadnih vrstah pridelanih po razli\u010dnih agrotehni\u010dnih ukrepih.<\/p>

Ta projekt je nadaljevanje prej\u0161njega projekta kjer smo preu\u010devali ostanke fitofarmacevtskih ostankov glede na \u010das aplikacije v sadovnjaku in pogoje v skladi\u0161\u010du. Rezultate te raziskave bomo predstavili sadjarjem in hladilni\u010darjem. Pri\u010dakujemo, da bomo bolje razumeli vpliv agrotehnolo\u0161kih ukrepov (brez \u0161kropljenja, rez, uporaba predatorjev, kompetitivne rastline, itd.) in obdelave pred skladi\u0161\u010denjem (vro\u010da voda) na skladi\u0161\u010dno sposobnost, kvaliteto in varnost jabolk, breskev, \u010de\u0161enj in jagod.<\/p>

\u00a0<\/strong><\/p>

Vse<\/strong>\u017e<\/strong>ivljenjsko e-izobra<\/strong>\u017e<\/strong>evanje na podro<\/strong>\u010d<\/strong>ju ekolo\u0161kega kmetijstva
Eviden<\/strong>\u010d<\/strong>na\u00a0<\/strong>\u0161<\/strong>tevilka:\u00a0<\/strong>V4-1019
Vodja:<\/strong>\u00a0Bavec Franc
Obdobje:<\/strong>\u00a01.10.2010 – 30.09.2012
Sodelujo<\/strong>\u010d<\/strong>e institucije:\u00a0<\/strong>UM FKBV
Povzetek:<\/strong>\u00a0Zaradi pove\u010devanja skrbi za okolje in \u010dloveka postaja ekolo\u0161ko kmetovanje vse pomembnej\u0161i \u010dlen celotnega \u017eivljenjskega cikla. V tem kontekstu pridobiva vse\u017eivljenjsko e-izobra\u017eevanje na podro\u010dju ekolo\u0161kega kmetijstva vse ve\u010dji pomen. S ciljem pribli\u017eevanja znanj \u0161ir\u0161i strokovni in lai\u010dni javnosti je bil cilj tega projekta na podlagi raziskave mednarodnih izku\u0161enj in doma\u010dega znanja ponuditi potrebna znanja preko vsebin e-izobra\u017eevanja. V ta namen smo preverili na\u010dine e-komunikacij v dr\u017eavah Evropske unije in \u0161ir\u0161e ter se odlo\u010dili za \u0161ir\u0161e uporabljan oblikovni ter vsebinski del. Pri pripravah vsebin je sodelovalo 18 udele\u017eencev (profesorjev, raziskovalcev oziroma asistentov). Na podlagi vsebin (zahtevajo permanentno dopolnjevanje!), delavnice s predstavniki svetovalcev in \u010dlani zdru\u017eenj ekolo\u0161kih kmetov ter s \u0161tudenti smo oblikovali kon\u010dni portal (domena\u00a0http:\/\/ekoedu.uni-mb.si<\/a>) z uvodnim delom v ekolo\u0161ko kmetijstvo in 19 razli\u010dnimi moduli (zakonodaja, rodovitnost tal v ekolo\u0161kem kmetijstvu, okoljevarstveni vidiki ekolo\u0161kega kmetijstva, posebnosti biodinami\u010dnega kmetovanja, ekolo\u0161ka \u017eivinoreja s poudarkom na govedoreji, ekolo\u0161ka pra\u0161i\u010dereja, ekolo\u0161ka oskrba travinja, ekolo\u0161ko poljedelstvo, ekolo\u0161ko sadjarstvo, ekolo\u0161ko vinogradni\u0161tvo, ekolo\u0161ko zelenjadarstvo, pridelava in predelava zeli\u0161\u010d, ekolo\u0161ko varstvo rastlin, ekolo\u0161ko semenarstvo, ravnanje po spravilu pridelkov in skladi\u0161\u010denje v ekolo\u0161kem kmetovanju, komunikacije, promocija, marketing in kontrola kakovosti, multifunkcionalnost ekolo\u0161kega kmetijstva – turizem, svetovanje v ekolo\u0161kem kmetijstvu – posebnosti. Diseminacija oziroma preverjanje uporabe nekaterih modulov iz projekta potrjuje mo\u017enost uspe\u0161ne rabe portala za informativne in izobra\u017eevalne namene. Na podlagi predstavitev projekta v medijih in na sre\u010danjih (Alpe Jadran Biosimpozij oziroma mednarodni simpozij o ekolo\u0161kem kmetovanju, sejem Agra in drugih predstavitev doma ter v tujini) lahko zaklju\u010dimo, da je e- portal uporaben. Kljub temu, da predstavlja veliko dodano vrednost v smislu izobra\u017eevanja, pa potrebuje dodatne podpore v finan\u010dnem in organizacijsko tehni\u010dnem smislu, da bo projekt v smislu a\u017eurnosti in uporabnosti dolgoro\u010dno ostal \u017eiv.<\/p>

\u00a0<\/strong><\/p>

Tehnologije pridelave sadja ‘brez ostankov fitofarmacevtskih sredstev’
Eviden<\/strong>\u010d<\/strong>na\u00a0<\/strong>\u0161<\/strong>tevilka:\u00a0<\/strong>V4-0515
Vodja:<\/strong>\u00a0Tojnko Stanislav
Obdobje:<\/strong>\u00a01.1.2008 – 31.08.2011\u00a0\u00a0
Sodelujo<\/strong>\u010d<\/strong>e institucije:\u00a0<\/strong>KGZS KGZ Maribor, UL BF, UM FKBV
Povzetek:\u00a0<\/strong>V razpisnih vsebinah projektov CRP kategorije je prepoznan interes dr\u017eave po zmanj\u0161evanju FFS preko izdelave \u00bbkompromisa\u00ab med EKO in IP pridelavo oz. nadgradnji sistema IP sadja, kjer je prepoznan cilj izdelati koncept pridelave, ki sloni na okoljskih zahtevah in zahtevah po varni hrani ob hkratnem upo\u0161tevanju dejstva, da mora ob pridelovanju hrane pridelovalec tudi pre\u017eiveti in da mora na tak na\u010din pridelana hrana biti dostopna vsakomur. Restrikcija uporabe FFS\u00a0 v kmetijstvu na splo\u0161no pa je danes postala realna zahteva EU in globalnega trga, do katere se mora v strategiji za zmanj\u0161evanje porabe FFS opredeliti tudi Slovenija. Vsebina projekta je bila prepoznana kot smiselno nadaljevanje oz. nadgradnja projekta\u00a0Razvoj novega okoljskega sadjarskega pridelovalnega sistema na osnovi povezovanja na<\/em>\u010d<\/em>el integrirane in ekolo<\/em>\u0161<\/em>ke pridelave sadja,\u00a0<\/em>torej vsebine, s katero se na FKBV v zadnjih letih aktivno ukvarjamo. To je omogo\u010dilo, da smo pridobljene izku\u0161nje prenesli v predstavljen projekt in jih hkrati pri\u010deli implicirati tudi v neposredno prakso. Kot je bilo v primeru uvajanja integrirane pridelave sadja v Sloveniji pri\u010dakujemo, da se bodo omenjene izku\u0161nje zelo kmalu prenesle tudi na druge kmetijske panoge oz. kulture.<\/p>

\u00a0<\/strong><\/p>

Priprava registra napovedi in pridelkov jabolk in hru\u0161k s pomo<\/strong>\u010d<\/strong>jo vizualizacije rodnega volumna dreves
Eviden<\/strong>\u010d<\/strong>na\u00a0<\/strong>\u0161<\/strong>tevilka:\u00a0<\/strong>V4-0537
Vodja:<\/strong>\u00a0Stanjko Denis
Obdobje:<\/strong>\u00a01.1.2008 – 31.08.2010
Sodelujo<\/strong>\u010d<\/strong>e institucije:\u00a0<\/strong>KIS, UM FERI, UM FKBV
<\/strong><\/p>

\u00a0<\/strong><\/p>

Razvoj novega okoljskega sadjarskega pridelovalnega sistema na osnovi povezovanja na<\/strong>\u010d<\/strong>el integrirane in ekolo<\/strong>\u0161<\/strong>ke pridelave sadja
Eviden<\/strong>\u010d<\/strong>na\u00a0<\/strong>\u0161<\/strong>tevilka:\u00a0<\/strong>V4-0339
Vodja:<\/strong>\u00a0Tojnko Stanislav
Obdobje:<\/strong>\u00a01.1.2006 – 30.09.2009
Sodelujo<\/strong>\u010d<\/strong>e institucije:\u00a0<\/strong>KIS, KGZS KZS Maribor, KGZS KGZ Nova Gorica, UL BF, UM FKBV
Povzetek:\u00a0<\/strong>S tem projektom smo \u017eeleli razviti nov, za okolje manj obremenjujo\u010d sistem intenzivne pridelave, ki bo temeljil na na\u010deli kombiniranja integrirane in ekolo\u0161ke pridelave. \u017de v sami prijavi je bil izpostavljen pogoj, da kakr\u0161na koli sprememba tehnologije pridelave oz. pridelovalne sheme ne sme imeti za posledico zmanj\u0161anja koli\u010dine ali kakovosti pridelka oz. konkuren\u010dnosti. Glavni raziskovalni cilj je bil vnesti nekatere ukrepe iz ekolo\u0161ke pridelave sadja v shemo integrirane pridelave in s tem zmanj\u0161ati obremenitve okolje ter pridelati sadje z manj ostanki FFS. Kot rezultat omenjene \u0161tudije je nastala kombinirana \u00bbIP-EKO\u00ab shema pridelave, ki je gospodarsko upravi\u010dena in primerna za intenzivno pridelavo sadja. Shema prikazuje, v katerih korakih ukrep iz IP pridelave nadomesti ukrep iz EKO pridelave sadja oz. v katerih korakih pridelave lahko zdru\u017eujemo na\u010dela omenjenih na\u010dinov pridelave.<\/p>

\u00a0<\/strong><\/p>

Razvoj metodolo\u0161kega orodja za kvantitativno ocenjevanje multifunkcionalnosti kmetijstva
Eviden<\/strong>\u010d<\/strong>na\u00a0<\/strong>\u0161<\/strong>tevilka:\u00a0<\/strong>V4-0101
Vodja:\u00a0<\/strong>Turk Jernej
Obdobje:\u00a0<\/strong>1.9.2004 – 30.11.2006\u00a0\u00a0
Sodelujo<\/strong>\u010d<\/strong>e institucije:<\/strong>\u00a0UL BF, UM FKBV
<\/strong><\/p>

\u00a0<\/strong><\/p>

Razvoj metod za tehni<\/strong>\u010d<\/strong>no in zakonodajno obravnavo pojavov zana<\/strong>\u0161<\/strong>anja (drifta) pri aplikaciji fitofarmacevtskih sredstev v Sloveniji
Eviden<\/strong>\u010d<\/strong>na\u00a0<\/strong>\u0161<\/strong>tevilka:\u00a0<\/strong>V4-0870
Vodja:\u00a0<\/strong>Le\u0161nik Mario
Obdobje:\u00a0<\/strong>1.10.2003 – 30.09.2006\u00a0
Sodelujo<\/strong>\u010d<\/strong>e institucije:\u00a0<\/strong>In\u0161titut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije, UL BF, UM FKBV
<\/strong><\/p>

\u00a0<\/strong><\/p>

O<\/strong>\u017e<\/strong>ivitev travni<\/strong>\u0161<\/strong>kih sadovnjakov v Sloveniji
Eviden<\/strong>\u010d<\/strong>na\u00a0<\/strong>\u0161<\/strong>tevilka:\u00a0<\/strong>V4-0406
Vodja:\u00a0<\/strong>Tojnko Stanislav
Obdobje:\u00a0<\/strong>1.10.2000 – 30.09.2003\u00a0
Sodelujo<\/strong>\u010d<\/strong>e institucije:\u00a0<\/strong>UL BF, UM FKBV
<\/strong><\/p>

\u00a0<\/strong><\/p>

Okoljsko primernej\u0161e tehnologije pridelave jabolk in jagodi<\/strong>\u010d<\/strong>ja
Eviden<\/strong>\u010d<\/strong>na\u00a0<\/strong>\u0161<\/strong>tevilka:\u00a0<\/strong>V4-0300
Vodja:\u00a0<\/strong>Stopar Matej
Obdobje:\u00a0<\/strong>1.11.1999 – 31.10.2001\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0
Sodelujo<\/strong>\u010d<\/strong>e institucije:\u00a0<\/strong>KIS, UM FKBV
<\/strong><\/p>

\u00a0<\/strong><\/p>

Prilagajanje meril za izvajanje nadzirane pridelave sadja po pravilih SIPS zahtevam EU
Eviden<\/strong>\u010d<\/strong>na\u00a0<\/strong>\u0161<\/strong>tevilka:\u00a0<\/strong>V4-0297
Vodja:\u00a0<\/strong>Tojnko Stanislav
Obdobje:<\/strong>\u00a01.11.1999 – 31.10.2001\u00a0\u00a0
Sodelujo<\/strong>\u010d<\/strong>e institucije:\u00a0<\/strong>UM FKBV, Zavod za zdravstveno varstvo Maribor
<\/strong><\/p>

\u00a0<\/strong><\/p>

Raziskave fiziolo\u0161kega ravnote<\/strong>\u017e<\/strong>ja med rastjo in rodnostjo pri jablanah
Eviden<\/strong>\u010d<\/strong>na\u00a0<\/strong>\u0161<\/strong>tevilka:\u00a0<\/strong>L4-0719
Vodja:\u00a0<\/strong>Tojnko Stanislav
Obdobje:<\/strong>\u00a01.7.1998 – 30.06.2001\u00a0
Sodelujo<\/strong>\u010d<\/strong>e institucije:\u00a0<\/strong>UL BF, UM FKBV
Povzetek:\u00a0<\/strong>Poskus bo potekal 3 leta v 6 – 8 let starem nasadu jablan, cv. ‘Zlati deli\u0161es’ in cv. ‘Jonagold’, na podlagi M9. V poskusu bomo izvajali gnojenje z razli\u010dnimi dozami du\u0161ika v dveh \u010dasovnih obdobjih ter primerjali vplive gnojenja z du\u0161ikom na koli\u010dino in kvaliteto pridelka pri namakanih in nenamakanih drevesih. Za ugotovitev optimalne doze du\u0161ika za vzpostavitev fiziolo\u0161kega ravnote\u017eja med vegetativno in generativno rastjo dreves bomo sproti izvajali meritve stanja prehranjenosti dreves.<\/p>

\u00a0<\/strong><\/p>

Razvoj metod v integriranem pridelovanju sadja
Eviden<\/strong>\u010d<\/strong>na\u00a0<\/strong>\u0161<\/strong>tevilka:\u00a0<\/strong>V4-0199
Vodja:\u00a0<\/strong>Tojnko Stanislav
Obdobje:\u00a0<\/strong>1.10.1998 – 30.09.2000\u00a0
Sodelujo<\/strong>\u010d<\/strong>e institucije:<\/strong>\u00a0UM FKBV
<\/strong><\/p>

\u00a0<\/strong><\/p>

Zmanj\u0161anje obremenitve tal in pridelkov z racionalnej\u0161imi na\u010dini tehni\u010dne uporabe pesticidov
Eviden\u010dna \u0161tevilka:\u00a0<\/strong>V4-9123
Vodja:\u00a0<\/strong>Ber\u010di\u010d Stane
Obdobje:\u00a0<\/strong>1.10.1997 – 30.09.2000\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0
Sodelujo<\/strong>\u010de institucije:<\/strong>\u00a0UM FKBV, Zavod za zdravstveno varstvo Maribor<\/p><\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/section>\n\t\t\t\t

\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t
<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/section>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

KATEDRA ZA SADJARSTVO IN PREDELAVO SADJA \u010clani katedre Predstavitev \u010dlanov katedre \u00a0red. prof. dr. Tatjana Unuk,univ. dipl. in\u017e. kmet. Predstojnica katedre, \u010dlanica senata, predstojnica \u0161tudijskega programa Kmetijstvo (2. stopnja) Habilitacijsko podro\u010dje:\u00a0Hortikulturatel.:\u00a002\/3209-023 e-mail:\u00a0tatjana.unuk@um.sibibliografija:\u00a0COBISS\u00a0 raziskovalna dejavnost:\u00a0Sicris kabinet:\u00a0G211 red. prof. dr. Stanislav Tojnko,univ. dipl. in\u017e. kmet. Predstojnik \u0161tudijskega programa Vinogradni\u0161tvo, vinarstvo in sadjarstvo (1. stopnja) Habilitacijsko podro\u010dje:\u00a0Hortikulturatel.:\u00a002\/3209-047e-mail:\u00a0stanislav.tojnko@um.sibibliografija:\u00a0COBISS raziskovalna […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"parent":0,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"elementor_header_footer","meta":{"ocean_post_layout":"","ocean_both_sidebars_style":"","ocean_both_sidebars_content_width":0,"ocean_both_sidebars_sidebars_width":0,"ocean_sidebar":"0","ocean_second_sidebar":"0","ocean_disable_margins":"enable","ocean_add_body_class":"","ocean_shortcode_before_top_bar":"","ocean_shortcode_after_top_bar":"","ocean_shortcode_before_header":"","ocean_shortcode_after_header":"","ocean_has_shortcode":"","ocean_shortcode_after_title":"","ocean_shortcode_before_footer_widgets":"","ocean_shortcode_after_footer_widgets":"","ocean_shortcode_before_footer_bottom":"","ocean_shortcode_after_footer_bottom":"","ocean_display_top_bar":"default","ocean_display_header":"default","ocean_header_style":"","ocean_center_header_left_menu":"0","ocean_custom_header_template":"0","ocean_custom_logo":0,"ocean_custom_retina_logo":0,"ocean_custom_logo_max_width":0,"ocean_custom_logo_tablet_max_width":0,"ocean_custom_logo_mobile_max_width":0,"ocean_custom_logo_max_height":0,"ocean_custom_logo_tablet_max_height":0,"ocean_custom_logo_mobile_max_height":0,"ocean_header_custom_menu":"0","ocean_menu_typo_font_family":"0","ocean_menu_typo_font_subset":"","ocean_menu_typo_font_size":0,"ocean_menu_typo_font_size_tablet":0,"ocean_menu_typo_font_size_mobile":0,"ocean_menu_typo_font_size_unit":"px","ocean_menu_typo_font_weight":"","ocean_menu_typo_font_weight_tablet":"","ocean_menu_typo_font_weight_mobile":"","ocean_menu_typo_transform":"","ocean_menu_typo_transform_tablet":"","ocean_menu_typo_transform_mobile":"","ocean_menu_typo_line_height":0,"ocean_menu_typo_line_height_tablet":0,"ocean_menu_typo_line_height_mobile":0,"ocean_menu_typo_line_height_unit":"","ocean_menu_typo_spacing":0,"ocean_menu_typo_spacing_tablet":0,"ocean_menu_typo_spacing_mobile":0,"ocean_menu_typo_spacing_unit":"","ocean_menu_link_color":"","ocean_menu_link_color_hover":"","ocean_menu_link_color_active":"","ocean_menu_link_background":"","ocean_menu_link_hover_background":"","ocean_menu_link_active_background":"","ocean_menu_social_links_bg":"","ocean_menu_social_hover_links_bg":"","ocean_menu_social_links_color":"","ocean_menu_social_hover_links_color":"","ocean_disable_title":"default","ocean_disable_heading":"default","ocean_post_title":"","ocean_post_subheading":"","ocean_post_title_style":"","ocean_post_title_background_color":"","ocean_post_title_background":0,"ocean_post_title_bg_image_position":"","ocean_post_title_bg_image_attachment":"","ocean_post_title_bg_image_repeat":"","ocean_post_title_bg_image_size":"","ocean_post_title_height":0,"ocean_post_title_bg_overlay":0.5,"ocean_post_title_bg_overlay_color":"","ocean_disable_breadcrumbs":"default","ocean_breadcrumbs_color":"","ocean_breadcrumbs_separator_color":"","ocean_breadcrumbs_links_color":"","ocean_breadcrumbs_links_hover_color":"","ocean_display_footer_widgets":"default","ocean_display_footer_bottom":"default","ocean_custom_footer_template":"0","footnotes":""},"folder":[],"class_list":["post-1000","page","type-page","status-publish","hentry","entry"],"publishpress_future_action":{"enabled":false,"date":"2026-04-23 20:44:15","action":"change-status","newStatus":"draft","terms":[],"taxonomy":"folder","extraData":[]},"publishpress_future_workflow_manual_trigger":{"enabledWorkflows":[]},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.fkbv.um.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/1000","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.fkbv.um.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.fkbv.um.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.fkbv.um.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.fkbv.um.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=1000"}],"version-history":[{"count":10,"href":"https:\/\/www.fkbv.um.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/1000\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":3319,"href":"https:\/\/www.fkbv.um.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/1000\/revisions\/3319"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.fkbv.um.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=1000"}],"wp:term":[{"taxonomy":"folder","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.fkbv.um.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ffolder&post=1000"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}